Opis kaznivega dejanja torej vsebuje vse abstraktne zakonske znake kaznivega dejanja poslovne goljufije iz prvega odstavka 228. člena KZ-1, zatem pa njihovo konkretizacijo, tudi zakonskega znaka preslepitve, iz katerega je sklepati, da je šlo pri obdolžencu za vedenje oziroma zavest o preslepitvi, ko je prikazoval, da bodo obveznosti izpolnjene, pri tem pa prikrival, da obveznosti ne bodo mogle biti izpolnjene, kar je razvidno iz navedbe, da je to storil, čeprav je vedel, da gospodarska družba A.U., d.o.o. ne razpolaga z zadostnimi finančnimi sredstvi in računov za najem prostorov in parkirišč ne bo mogla poravnati ter je tako U.P. preslepil in je z njim podpisal navedeni pogodbi.
Obdolženčeva predkaznovanost za istovrstna kazniva dejanja in teža obravnavanega kaznivega dejanja, ob tem ko olajševalnih okoliščin utemeljeno ni ugotovilo, sta sodišču prve stopnje utemeljeno narekovali zaključek, da je edino primerna zaporna kazen v višini, kot jo je izreklo, in ki je po oceni pritožbenega sodišča povsem ustrezno odmerjena. Dejstvo, da je bilo kaznivo dejanje storjeno pred šestimi leti, pa ni takšna tehtna okoliščina, ki bi lahko vplivala na vrsto in višino kazenske sankcije, kot je bila izrečena.
krivdna odškodninska odgovornost - hramba - hramba čolna - kraja - pridobitev lastninske pravice - izročitev premičnine v posest - podjemna pogodba - registracija - soprispevek oškodovanca k nastanku škode - vmesna sodba - odplačnost - profesionalna skrbnost
Ni dvoma, da je čoln premičnina, kot tudi, da je bil njegov neposredni posestnik tožnik. Slednji je v pravdi tudi zatrjeval, da je lastnik čolna. Iz tega izhaja logičen sklep, da je v skladu z zakonsko domnevo iz SPZ, lastnik čolna tožnik, dokler toženec ne dokaže drugače.
Izkaže se, da tudi, če bi sprejeli stališče pritožnika, da je bila s strani tožnika predložena (pred)pogodba o nakupu čolna nedopustno upoštevana, to samo po sebi ne zadošča za ovrženje zakonske domneve glede tožnikovega lastništva. Predložitev s strani tožnika zatrjevane pisne (pred)pogodbe bi, če že, zakonsko domnevo lastništva lahko le še dodatno potrdila, ne pa ovrgla.
zapuščinski postopek - oprava zapuščinske obravnave - ob smrti zapustnika ni premoženja
Pritožnici ne izpodbijata ugotovitve sodišča, da zapustnik ni zapustil nobenega premoženja. Ker izrecno trdita, da ga je že za časa življenja razdelil z izročilno pogodbo in ker ne uveljavljata nobene dedne pravice, je sodišče prve stopnje pravilno sklenilo, da se zapuščinska obravnava ne opravi.
V nasprotju s pravicami in interesi mdl. oškodovanca so le interesi obdolženca zoper katerega je predlog za pregon podan. Pritožbeno sodišče se zato strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da lahko predlog za pregon umakne le zakonita zastopnica, ki ga je v imenu mdl. oškodovanca vložila, nikakor pa ne obdolženec, zoper katerega je predlog za pregon bil vložen.
Ker tožena stranka sodne takse po pravilni vročitvi sklepa in dopisa, s katerim jo je sodišče prve stopnje pozivalo na plačilo dolgovane sodne takse, ni poravnala, je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo sklep, s katerim je štelo pritožbi za umaknjeni.
taksna oprostitev - predlog za taksno oprostitev - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - premoženjsko stanje predlagatelja - višina mesečnih prejemkov
Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo premoženjske zmožnosti toženca, ki prejema dokazano visoko pokojnino, na podlagi katere bo lahko poravnal v sklepih določene obroke za plačilo taksne obveznosti.
ZVEtL člen 23, 23/3, 26, 26/4. ZPP člen 116, 116/1.
postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - dokaz z izvedencem - stroški izvedenca - predujem za izvedenca - neplačilo predujma za izvedenca - fikcija umika predloga - več predlagateljev - deljiva obveznost - solidarna obveznost - vrnitev v prejšnje stanje - zamuda prekluzivnega roka
S tem, ko je sodišče prve stopnje s sklepom predlagatelju (ki sta bila takrat še dva) naložilo plačilo predujma v roku 15 dni v višini 1.500,00 EUR, je za prvega predlagatelja nastala obveznost plačila predujma v znesku 750,00 EUR, v roku 15 dni (torej obveznost plačila predujma po enakih delih za oba predlagatelja v skladu s tretjim odstavkom 23. člena ZVEtL). To je del predujma, katerega plačilo je takrat odpadlo nanj. Ni namreč šlo za solidarno obveznost, saj zakon izrecno določa plačilo po enakih delih. Zato bi moralo sodišče prve stopnje po tem, ko druga predlagateljica predujma v sodno določenem roku ni plačala, s sklepom naložiti prvemu predlagatelju še dodatno plačilo predujma v znesku 750,00 EUR.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00017352
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-1, 208, 208/1, 339, 339/2, 339/2-14.
smrt stranke med pravdo - prekinitev postopka - nadaljevanje postopka z dediči stranke - predhodno vprašanje - zakonito dedovanje - oporočno dedovanje - odpoved dediščini - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - odsotnost odločilnih razlogov - navidezna (simulirana) pogodba - materialno in procesno dokazno breme - prevalitev procesnega dokaznega bremena - pravni interes za pritožbo
Krog dedičev po med postopkom umrli tretji toženki je za ta postopek predhodno vprašanje.
V konkretnem primeru tožnik nosi materialno dokazno breme za zaključek, da sta prvi toženec in oče pravdnih strank želela nekaj drugega, kot sta zapisala. Navedeno pa ne pomeni, da procesno dokazno breme v teku postopka v nobenem primeru ne more preiti na toženca. Ko stranka, ki je določeno dejstvo po materialnem pravu dolžna zatrjevati in dokazati, s tem uspe, nastopi položaj, ki od nasprotne stranke terja trditve in dokaz o nasprotnem. Tožnik je svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu zadostil in je na tožence prešlo procesno dokazno breme, da dokažejo, da je v obdobju sklepanja navedene pogodbe prvi toženec imel dovolj sredstev za plačilo kupnine, oziroma se sedaj vprašanje njegove finančne zmožnosti izkaže za pravno relevantno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00016895
URS člen 2, 22, 25. ZPP člen 82, 83, 83/1, 137. ZIZ člen 53, 53/2.
pravica do pritožbe - neobstoječ pravni pouk - začasni zastopnik - izvršilni naslov - obrazloženost ugovora - pomanjkljiva trditvena podlaga - dokazni predlog za zaslišanje strank - informativni dokaz - izjema od prepovedi informativnih dokazov - pridobitev podatkov po uradni dolžnosti
Sodišče mora stranko opozoriti na pravico do vložitve pravnega sredstva, vendar v primeru, ko stranka to pravno sredstvo izkoristi kljub temu, da odločba sodišča prve stopnje pravnega pouka ne vsebuje, še ni mogoče govoriti o kršitvi pravice do pritožbe.
Začasni zastopnik ima vse pravice in dolžnosti zakonitega zastopnika, kar pomeni, da ima v postopku enak položaj, kot bi ga imela sama stranka. Zato se začasnemu zastopniku vročajo vsa sodna pisanja, začasni zastopnik pa vsa dejanja opravlja v imenu in za račun stranke.
V pravdnem, kakor tudi v izvršilnem postopku velja splošno načelo prepovedi izvajanja informativnih dokazov, vendar pa je sodna praksa zavzela stališče, da obstaja izjema od načelne prepovedi informativnih dokazov in to v situaciji, ko stranka ne more poznati dejstev, ki jih sicer mora zatrjevati na podlagi trditvenega bremena. Začasni zastopnik, ki začasno predstavlja zakonitega zastopnika dolžnika, je namreč zaradi nekontaktiranja s stranko oddaljen od informacijskega vira in ima zato manj možnosti, da zadosti zahtevi po substanciranju dejanskih navedb. Zato je v tem primeru izjemoma dopustno, da sodišče poseže po dokazu, s pomočjo katerega bo šele izvedba dokaza dala trditev za pravno pomembna dejstva o plačilu upnikove obveznosti.
postopek za delitev solastne stvari - ustavitev postopka zaradi neplačila predujma - fikcija umika predloga - založitev predujma za zaslišanje izvedenca - izdelava elaborata - elaborat ureditve meje - plačilo predujma za izdelavo elaborata - neplačilo predujma za izvedenca - izvedenec geodetske stroke - izvedenec gradbene stroke - predujem za stroške postavitve začasnega zastopnika
Pravilno je postopanje sodišča, ki je po izteku roka, ko predlagateljica ni plačala predujma za dopolnitev izvedenskega mnenja in za delo začasne zastopnice, štelo predlog za umaknjen in je postopek ustavilo. O zadevi ni mogoče vsebinsko odločiti na podlagi že izdelanih izvedenskih mnenj, saj bi bilo treba dopolniti elaborat in zaslišati izvedenca.
ZIZ člen 38, 38/5. ZPP člen 151, 151/1. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 19, 19-4.
odločitev o pravdnih stroških - izvršilni stroški - začasna odredba - odgovor na ugovor zoper sklep o začasni odredbi - stroški poizvedb - stroški za sestavo vloge
Drugi toženec v fazi postopka z izdajo začasne odredbe ni sodeloval in tudi ni vložil ugovora zoper sklep sodišča, s katerim je bila prvi toženki prepovedana odtujitev in obremenitev njenih nepremičnin. Stroški odgovora na ugovor tako lahko bremenijo le prvo toženko.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VSL00018253
ZM člen 1, 2, 37, 78, 78/2. ZPP člen 188, 188/1, 188/2. ZMZPP člen 20.
umik tožbe - izjava o umiku tožbe - soglasje k umiku tožbe - razmerje z mednarodnim elementom - pravo, s katerim je razmerje najtesneje povezano - bianco menica - zastaranje - menična izjava - menično pooblastilo - prekoračitev pooblastila - datum dospelosti menice - unovčenje menice - rok
Datum dospelosti menice med pravdnima strankama ni bil določen in ker datum dospelosti menice ni v nasprotju z vsebino poroštvene izjave, so neutemeljene toženčeve navedbe, da bi morala tožnica izpolniti menico najkasneje v dveh delovnih dnevih, pri tem pa se toženec zmotno sklicuje na 37. člen ZM, ki določa roke za predložitev menice v plačilo, ko gre za menico, ki je plačljiva na (vnaprej) določen dan. Terjatev tožnice proti tožencu iz meničnopravnega razmerja ni zastarala, ker je tožnica vložila tožbo v enem letu od dneva dospelosti menice, kot to določa drugi odstavek 78. člena ZM.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00017101
KZ-1 člen 207, 207/1. ZZasV člen 52.
roparska tatvina - uporaba sile - sposobnost razumeti posledice svojih dejanj - kazenska sankcija - olajševalne okoliščine - elementi sostorilstva - namen videonadzora
Glede na dejstvo, da je obdolženec zaposlen in prejema dohodek v višini, kot jo je navedel sodišču in je razviden iz njegovih osebnih podatkov v prvostopenjski sodbi, ni imelo podlage za odločitev, da se ti stroški izplačajo iz proračuna, pri čemer pritožba s splošno navedbo, da je iz sodišču javno dostopne evidence nedvomno mogoče preveriti, da obdolženec prejema le skromne dohodke, ne da bi pri tem navedla njihovo višino in to potrdila z ustrezno listino ter tako izkazala, da so se sodišču znani podatki o zaposlitvi in plači obdolženca spremenili, ne more uspeti s svojo trditvijo, da je sodišče prve stopnje glede odločbe o stroških kazenskega postopka dejansko stanje zmotno ugotovilo in da so podani razlogi, da se obdolženca plačila stroškov oprosti.
Opis, da sta bila obdolženca navedenega dne kot sostorilca z zavestnim sodelovanjem pri storitvi zalotena pri tatvini, pa sta zato, da bi ukradene stvari obdržala, uporabila proti drugemu silo, ko sta v trgovini H. na V. 7 s prodajne police vzela stvari, ki so v nadaljevanju navedene, prav tako pa njihova vrednost, last družbe H. d.o.o., ustrezno konkretizira zakonske znake kaznivega dejanja tatvine, ki je podana, kadar kdo vzame komu tujo premično stvar z namenom, da si jo protipravno prilasti, v nadaljevanju pa je ustrezno konkretizirana še sila, ki sta jo proti drugemu uporabila zato, da bi ukradene stvari obdržala, in ki njuno ravnanje opredeljuje kot kaznivo dejanje roparske tatvine. Navedba, da sta naštete stvari v trgovini vzela s prodajne police, nato pa z ukradenimi stvarmi odšla mimo blagajne, ne da bi pijačo plačala, ustrezno opiše izvršitev tatvine, pritožba pa v opisu kaznivega dejanja neutemeljeno pogreša opis, kateri od njiju je imel nahrbtnik in kateri je vanj prodajne predmete zlagal, saj sta storilca kaznivega dejanja tatvine v takšnem primeru oba in nobeden od njiju ni pomagač drugemu pri izvršitvi kaznivega dejanja. Nadaljnji opis, da ju je pri izhodu iz trgovine zalotil varnostnik M. O., ki je K. prijel za nahrbtnik ter ga zvlekel stran od izhoda trgovine, K. pa se mu je upiral, nato pa je do njiju pristopil N., ki je O. z roko odrival od K., K. pa je O. vlekel za oblačila in ga potiskal, nato pa je O. K. vzel nahrbtnik in ga odložil v nakupovalno košaro, N. in K. pa sta ponovno odrivala O., da bi mu odvzela nahrbtnik in obdržala ukradene stvari, pa ustrezno konkretizira uporabo sile obeh obdolžencev, ki sta jo za to, da bi ukradeno stvar obdržala, uporabila proti varnostniku.
Kamere, postavljene zaradi zagotavljanja varovanja premoženja in ugotavljanja ter preprečevanja tatvin, so v trgovini upravičeno nameščene, trditev, da snemanje prostorov trgovine zaradi tega namena predstavlja kršitev zasebnosti kupcev, ki vanjo prostovoljno vstopajo, pa je zmotna.
spor zaradi motenja posesti - sodno varstvo posesti - obseg sodnega varstva posesti - prepovedni tožbeni zahtevek - ugotovitveni zahtevek v sporih zaradi motenja posesti - navadno sosporništvo - enotno sosporništvo - formalno sosporništvo - fizična oseba - motilno ravnanje - odgovornost organizatorja - skrbnost organizatorja - delni umik tožbe - prepozen odgovor na tožbo - zamudni sklep
Ključno v tej zadevi je, ali sta toženca enotna sospornika. Tožeča stranka je v tožbi zatrjevala, da sta toženca postavila nelegalni prostor za kampiranje in da tam opravljata turistično dejavnost zagotavljanja prostora za kampiranje. Če sta organizirala kaj takega, ne pomeni, da je po zakonu ali po naravi pravnega razmerja spor zaradi motenja posesti možno rešiti samo na enak način proti obema.
Ugotovitveni zahtevek je v motenjskih sporih po mnenju teorije nepotreben oziroma celo nedovoljen. Vendar ga sodna praksa razen v redkih izjemah kljub temu dopušča kot sestavni del dajatvenega zahtevka. Zato ugotovitveni del deli usodo tega dela oziroma sestavlja povezano celoto. Ker je sodišče prve stopnje v konkretnem primeru ugodilo prepovednemu delu zahtevka, je ob dejstvu, da je v ugotovitvenem delu opisano dejanje motenja, ki se prepoveduje tudi v bodoče, ravnalo pravilno, ko tožbe v tem delu ni zavrglo.
zapuščinska obravnava - oprava zapuščinske obravnave - vabljenje na narok - nepravilno vabljenje na narok za glavno obravnavo - oprava naroka v odsotnosti nepravilno vabljene stranke - izjava o sprejemu dediščine
Pritožnica kot dedinja sodi v krog prizadetih oseb in bi morala biti zato vabljena na zapuščinsko obravnavo. Ker se to ni zgodilo, sodišče prve stopnje ne bi smelo odločiti le na podlagi podatkov v spisu, navedb dediča in pritožničine izjave, da zapuščino sprejema, temveč bi moralo razpisati zapuščinsko obravnavo in pritožnici omogočiti, da na njej sodeluje. Tega ne spremeni dejstvo, da je sodišče pritožnici vročilo zapisnik zapuščinske obravnave, iz katerega je izhajalo, da bo po pridobitvi dedne izjave zapustnikove hčere izdalo sklep o dedovanju. Zapuščinska obravnava je osrednje procesno dejanje zapuščinskega postopka, zato bi jo sodišče prve stopnje v odsotnosti dedinje lahko zaključilo le, če bi slednja z nje neupravičeno izostala ali če bi se sodelovanju na njej pisno odpovedala.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00017870
KZ-1 člen 74, 74/1, 227, 227/2. ZKP člen 101, 109, 502, 502/1, 502/2.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - pridobitev protipravne premoženjske koristi - protipravna premoženjska korist - premoženjska škoda - zakonski znak kaznivega dejanja - kaznivo dejanje oškodovanja upnikov - premoženjskopravni zahtevek - upravičen predlagatelj
Sodišče prve stopnje ima prav, ko ugotavlja, da okoliščina, da pridobitev protipravne premoženjske koristi ni zakonski znak kaznivega dejanja oškodovanja upnikov po drugem odstavku 227. členu KZ-1 v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1, za katero je državno tožilstvo predlagalo uvedbo preiskave zoper oba osumljenca, ni odločilna za presojo o utemeljenosti zahtevka za odvzem premoženjske koristi, ki ga je podalo državno tožilstvo in kateremu je ugodilo, ker je za protipravno premoženjsko korist potrebno šteti vsako povečanje premoženja storilca, ki ima vzrok v storitvi kaznivega dejanja, pri čemer protipravna premoženjska korist lahko pomeni dodatno sestavino protipravnosti pri kateremkoli kaznivem dejanja, čeprav za samo ugotovitev kaznivega dejanja ni pomembna, je pa pomembna okoliščina za odmero kazni ali za uporabo drugih kazenskih sankcij.
Kršitev iz 7. točke prvega odstavka 371. člena ZKP je namreč podana takrat, če sodišče prve stopnje o predmetu obtožbe ne odloči v izreku sodbe, kar pa v obravnavani primeri ni primer. Napadena sodba se namreč nanaša na obdolženca in na dejanje, ki je obseženo v zasebni tožbi in ga je sodišče prve stopnje tudi povzelo v izrek napadene sodbe.
ZIZ člen 267, 273. SPZ člen 33, 33/1. ZPP člen 337, 426.
začasna odredba v zvezi z motenjem posesti - zavarovanje nedenarne terjatve - varstvo posesti - izročitev ključev - verjetnost, da terjatev obstoji - pritožbena novota
Obravnavanje tožbe zaradi motenja posesti se omeji le na ugotavljanje in dokazovanje dejstev zadnjega posestnega stanja in nastalega motenja.
Tožnica s tožbo zahteva ugotovitev motenja posesti, do katerega je prišlo s tem, da je toženec 26. 6. 2018 tožnico potiskal iz kuhinje in hodnika sporne hiše, 10. 9. 2018 pa ji preprečil vstop tako, da je zaklenil vrata. Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da takšne tožbene trditve tožbenega zahtevka za izročitev ključa z ničemer ne utemeljujejo.
Predlagana začasna odredba mora biti takšna, da je z njo mogoče doseči namen zavarovanja (s tožbo) uveljavljane nedenarne terjatve, (ne pa kakšne druge terjatve) oziroma konkretneje: mora biti takšna, da je z njo (začasno) urejeno stanje nastalega motenja, ne pa kakšnega drugega (nezatrjevanega) motenja.
doktrina jajčne lupine - sprožilni dejavnik - padec na ledu - pravnorelevantna vzročna zveza - odškodninska odgovornost - dokazovanje z izvedencem - komisija za fakultetna izvedenska mnenja
Pravilna je odločitev sodišča prve stopnje, da med škodnim dogodkom in razvojem sindroma fibromialgije ni pravno relevantne vzročne zveze.