CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00017520
ZPP člen 184, 184/2, 184/3, 185, 185/1. ZASP člen 81, 157.
kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - kolektivno uveljavljanje pravice kabelske retransmisije na avdiovizualnih delih - kabelska retransmisija glasbenih del - kolektivne organizacije - tarifa za kabelsko retransmisijo avtorskih del - avtorsko nadomestilo - običajen avtorski honorar - začasna tarifa - licenčna pogodba - Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del - licenčna analogija - pravna praznina - skupni sporazum o višini nadomestil - sprememba tožbe - sprememba istovetnosti zahtevka - sprememba pravne podlage
Ker se licenčna analogija v tej zadevi ne more uporabiti, vprašanje (ne)članstva v ZKOS izgubi pomen, pravno praznino pa je treba zapolniti na drug način, tj. z uporabo primernega honorarja za kabelsko retransmisijo glasbenih del v višini 0,198 EUR na naročnika mesečno, ki ga je določilo Vrhovno sodišče RS.
Če sodišče (prve stopnje) ne meni, da je zakon, ki ga mora uporabiti, v neskladju z Ustavo, mora na resne in argumentirane navedbe stranke v zvezi s tem odgovoriti, ker sicer krši pravico stranke do izjavljanja, pri tem pa mora nujno razlagati tudi Ustavo. Pritožbeni očitek toženca, da sodišče prve stopnje ne bi smelo tako ravnati, torej podajati ustavnopravnih argumentov, ker je le okrajno sodišče, nasprotuje njegovemu lastnemu zavzemanju za ustavnopravni dialog s prav tem (okrajnim) sodiščem.
Obveznost iz petega odstavka 25. člena ZZdrS sama po sebi je (izrecno) sorazmerna, saj predvideva enako in ne daljše časovno trajanje obvezne zaposlitve v regiji specializacije ter sorazmerno in ne kakorkoli ponderirano vračilo sredstev.
Ni nobene podlage, da sodišče ne bi uporabilo predpisa, ker ne velja več v času sojenja. Predpisi urejajo razmerja v času, ko veljajo, sodišča pa praviloma presojajo razmerja, ki so obstajala v preteklosti. Veljavnost v času sojenja je pomembna za postopek, po katerem sojenje poteka.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00017870
KZ-1 člen 74, 74/1, 227, 227/2. ZKP člen 101, 109, 502, 502/1, 502/2.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - pridobitev protipravne premoženjske koristi - protipravna premoženjska korist - premoženjska škoda - zakonski znak kaznivega dejanja - kaznivo dejanje oškodovanja upnikov - premoženjskopravni zahtevek - upravičen predlagatelj
Sodišče prve stopnje ima prav, ko ugotavlja, da okoliščina, da pridobitev protipravne premoženjske koristi ni zakonski znak kaznivega dejanja oškodovanja upnikov po drugem odstavku 227. členu KZ-1 v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1, za katero je državno tožilstvo predlagalo uvedbo preiskave zoper oba osumljenca, ni odločilna za presojo o utemeljenosti zahtevka za odvzem premoženjske koristi, ki ga je podalo državno tožilstvo in kateremu je ugodilo, ker je za protipravno premoženjsko korist potrebno šteti vsako povečanje premoženja storilca, ki ima vzrok v storitvi kaznivega dejanja, pri čemer protipravna premoženjska korist lahko pomeni dodatno sestavino protipravnosti pri kateremkoli kaznivem dejanja, čeprav za samo ugotovitev kaznivega dejanja ni pomembna, je pa pomembna okoliščina za odmero kazni ali za uporabo drugih kazenskih sankcij.
varstvo osebnostnih pravic - odškodninska odgovornost zaradi kršitve osebnostne pravice - okrnitev ugleda pravne osebe - tehtanje pravic v koliziji - pravica do ugleda ali dobrega imena - pravica do svobodnega izražanja - objava mnenja - vsebina izjave - (ne)resničnost izjave - delitev nadomestil za uporabo avtorskih del - kabelska retransmisija avdiovizualnih del
Meja svobode izražanja v konkretnem primeru ni bila presežena in za prisojo denarne odškodnine zaradi okrnitve ugleda pravne osebe ni materialnopravne podlage.
status dediča - zapuščinski postopek - odpoved dedovanju - dedna izjava - nepreklicnost dedne izjave - oseba, ki ni dedič - zavrženje pritožbe - ločitev zapuščine - zahteva upnika
Pritožnica ni dedinja po zapustniku in torej ni stranka postopka, zato je pritožbeno sodišče njeno pritožbo kot nedovoljeno zavrglo.
Pritožnica se je z dedno izjavo, podano na zapuščinski obravnavi, dedovanju po zapustniku odpovedala. Učinek njene izjave je v tem, da se šteje, da sploh ni postala dedič. Dedna izjava je nepreklicna. Dedič potem, ko je podal dedno izjavo, le-te z enostransko izjavo zapuščinskemu sodišču ne more preklicati ali spremeniti.
zapuščinski postopek - dedovanje na podlagi zakona - prvi dedni red - smrt dediča med zapuščinskim postopkom - dedna transmisija - dedovanje na podlagi oporoke - spor dedičev o obsegu zapuščine - spor o veljavnosti oporoke - prikrajšanje nujnega dednega deleža - rok za vložitev tožbe - sklep o dedovanju - obvezne sestavine sklepa o dedovanju - neobrazloženost sklepa - pravica do izjave v postopku - odločba presenečenja - sodna taksa - nastanek taksne obveznosti
Zapuščinsko sodišče v sklepu o dedovanju sploh ni odločilo in pojasnilo, na podlagi katerih oporočnih vsebin katera od dedinj kaj deduje. V tem delu je sklep o dedovanju obremenjen z bistveno kršitvijo iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD.
Ugotavljanje izhodišč za presojo vprašanja, ali je oporočitelj z oporočnim razpolaganjem prikrajšal nujne dediče, je v prvi vrsti v domeni zapuščinskega sodišča. Preden ni znan obseg zapuščine, sodišče niti ne razpolaga s temeljnim izhodiščem za ugotavljanje prikrajšanja nujnega deleža. Predpogoj za ugotavljanje prikrajšanja nujnega deleža je tudi jasna vsebina in obseg zapustnikovih oporočnih razpolaganj.
Zapuščinsko sodišče zato v konkretni zadevi do pravnomočne rešitve spora o obsegu zapuščine in do pravnomočne rešitve spora o veljavnosti oporok ni moglo celovito pretresati vprašanja prikrajšanja njunega deleža zapustnikovih hčerk.
Napotitev na pravdo zaradi spora o tem, ali je bil nujni delež prikrajšan, je bila preuranjena, posledično pa tudi že končana pravda (četudi je bil zaradi nesklepčnosti zahtevek v zvezi s prikrajšanjem zavrnjen) ne predstavlja ovire za obravnavanje tega vprašanja v nadaljevanju zapuščinskega postopka.
zapuščinski postopek - oprava zapuščinske obravnave - ob smrti zapustnika ni premoženja
Pritožnici ne izpodbijata ugotovitve sodišča, da zapustnik ni zapustil nobenega premoženja. Ker izrecno trdita, da ga je že za časa življenja razdelil z izročilno pogodbo in ker ne uveljavljata nobene dedne pravice, je sodišče prve stopnje pravilno sklenilo, da se zapuščinska obravnava ne opravi.
terjatve iz gospodarskih pogodb - zastaranje - zastaralni rok za terjatve iz gospodarskih pogodb - pretrganje zastaranja - varščina - vrnitev varščine - zahtevek na vrnitev - zastaralni rok - pavšalen ugovor - pripoznava dolga
Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da sodišče prve stopnje ni ugotovilo, da bi zahtevek zastaral, če ne bi prišlo do pretrganja zastaralnega roka zaradi pripoznave dolga. Prvi odstavek 364. člena OZ namreč določa, da se zastaranje pretrga, ko dolžnik pripozna dolg. S tem se pokaže, da so pritožbene navedbe glede pripoznave dolga za predmetno zadevo povsem irelevantne. Sodišče prve stopnje je tako pravilno ravnalo, ko je izpisek odprtih postavk v predmetnem postopku uporabilo kot dokaz prima facie, saj ugovora tožene stranke o temelju in višini zahtevka zaradi nesubstanciranosti ni upoštevalo. Pritožbeno sodišče še dodaja, da so iz predloženega obračuna obresti razvidne vse postavke, potrebne za njegov preizkus, vendar jim tožena stranka ni specificirano ugovarjala. Sodišče zato ni imelo razlogov za dvom v pravilnost obračuna.
Za začetek zastaranja je odločilen trenutek, ko je upravičenec smel terjati izpolnitev obveznosti. Tožeča stranka je za obseg škode izvedela najkasneje leta 2007. Takrat je bilo dokončno jasno, da je pri njenem zavarovancu nastopilo stanje trajne invalidnosti in trajne pravice do upokojitve. Zastaralni rok za terjatve iz 18. člena ZOZP znaša tri leta. Ker s plačilom z dne 11. 6. 2014 zastaranje terjatve, katere plačilo s tožbo zahteva tožeča stranka ni bilo pretrgano, je terjatev glede na datum vložitve tožbe (6. 6. 2017) zastarala.
ZVEtL člen 23, 23/3, 26, 26/4. ZPP člen 116, 116/1.
postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - dokaz z izvedencem - stroški izvedenca - predujem za izvedenca - neplačilo predujma za izvedenca - fikcija umika predloga - več predlagateljev - deljiva obveznost - solidarna obveznost - vrnitev v prejšnje stanje - zamuda prekluzivnega roka
S tem, ko je sodišče prve stopnje s sklepom predlagatelju (ki sta bila takrat še dva) naložilo plačilo predujma v roku 15 dni v višini 1.500,00 EUR, je za prvega predlagatelja nastala obveznost plačila predujma v znesku 750,00 EUR, v roku 15 dni (torej obveznost plačila predujma po enakih delih za oba predlagatelja v skladu s tretjim odstavkom 23. člena ZVEtL). To je del predujma, katerega plačilo je takrat odpadlo nanj. Ni namreč šlo za solidarno obveznost, saj zakon izrecno določa plačilo po enakih delih. Zato bi moralo sodišče prve stopnje po tem, ko druga predlagateljica predujma v sodno določenem roku ni plačala, s sklepom naložiti prvemu predlagatelju še dodatno plačilo predujma v znesku 750,00 EUR.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00017352
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-1, 208, 208/1, 339, 339/2, 339/2-14.
smrt stranke med pravdo - prekinitev postopka - nadaljevanje postopka z dediči stranke - predhodno vprašanje - zakonito dedovanje - oporočno dedovanje - odpoved dediščini - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - odsotnost odločilnih razlogov - navidezna (simulirana) pogodba - materialno in procesno dokazno breme - prevalitev procesnega dokaznega bremena - pravni interes za pritožbo
Krog dedičev po med postopkom umrli tretji toženki je za ta postopek predhodno vprašanje.
V konkretnem primeru tožnik nosi materialno dokazno breme za zaključek, da sta prvi toženec in oče pravdnih strank želela nekaj drugega, kot sta zapisala. Navedeno pa ne pomeni, da procesno dokazno breme v teku postopka v nobenem primeru ne more preiti na toženca. Ko stranka, ki je določeno dejstvo po materialnem pravu dolžna zatrjevati in dokazati, s tem uspe, nastopi položaj, ki od nasprotne stranke terja trditve in dokaz o nasprotnem. Tožnik je svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu zadostil in je na tožence prešlo procesno dokazno breme, da dokažejo, da je v obdobju sklepanja navedene pogodbe prvi toženec imel dovolj sredstev za plačilo kupnine, oziroma se sedaj vprašanje njegove finančne zmožnosti izkaže za pravno relevantno.
doktrina jajčne lupine - sprožilni dejavnik - padec na ledu - pravnorelevantna vzročna zveza - odškodninska odgovornost - dokazovanje z izvedencem - komisija za fakultetna izvedenska mnenja
Pravilna je odločitev sodišča prve stopnje, da med škodnim dogodkom in razvojem sindroma fibromialgije ni pravno relevantne vzročne zveze.
zapuščinska obravnava - oprava zapuščinske obravnave - vabljenje na narok - nepravilno vabljenje na narok za glavno obravnavo - oprava naroka v odsotnosti nepravilno vabljene stranke - izjava o sprejemu dediščine
Pritožnica kot dedinja sodi v krog prizadetih oseb in bi morala biti zato vabljena na zapuščinsko obravnavo. Ker se to ni zgodilo, sodišče prve stopnje ne bi smelo odločiti le na podlagi podatkov v spisu, navedb dediča in pritožničine izjave, da zapuščino sprejema, temveč bi moralo razpisati zapuščinsko obravnavo in pritožnici omogočiti, da na njej sodeluje. Tega ne spremeni dejstvo, da je sodišče pritožnici vročilo zapisnik zapuščinske obravnave, iz katerega je izhajalo, da bo po pridobitvi dedne izjave zapustnikove hčere izdalo sklep o dedovanju. Zapuščinska obravnava je osrednje procesno dejanje zapuščinskega postopka, zato bi jo sodišče prve stopnje v odsotnosti dedinje lahko zaključilo le, če bi slednja z nje neupravičeno izostala ali če bi se sodelovanju na njej pisno odpovedala.
Na tožeči stranki je bilo trditveno (in dokazno) breme glede trditev o vseh dejstvih, potrebnih za specifikacijo višine tožbenega zahtevka, saj lahko upnik v pravdi uspe le z ustrezno konkretiziranim in substanciranim tožbenim zahtevkom. Tožeča stranka pa takšnih trditev pred sodiščem prve stopnje ni podala, saj niti ni določno navedla, da naj bi bila cena dogovorjena v skupnem (pavšalno določenem) znesku za celoto opravljenih del.
ZPP člen 458, 458/5. ZIS člen 2, 22, 22/3, 23. OZ člen 16.
spor majhne vrednosti - igre na srečo - objava sprememb pravil - nesporazum
Zmotno je materialno pravno naziranje pritožnika, da bi za vplačevanje lističev na prodajnih mestih morali imeti igralci na voljo pravila v fizični obliki. V sedanjem času in ob sedanjem obsegu pravil ni mogoče pričakovati, da bi za vse igre na srečo bila pravila v fizični obliki. Dostopnost pravil je zadostna, če so objavljena na terminalih na prodajnih mestih in jih prodajalec na željo vplačnika tudi pokaže.
Organizator iger na srečo je objavljal pravila igre na svoji spletni strani in na terminalu računalnikov na prodajnih mestih. Ker se tožnik ni pozanimal za pravila igre, ne more trditi, da pravila niso bila obljavljena na ustrezen način, ker jih ni dobil v fizični obliki.
postopek za delitev solastne stvari - ustavitev postopka zaradi neplačila predujma - fikcija umika predloga - založitev predujma za zaslišanje izvedenca - izdelava elaborata - elaborat ureditve meje - plačilo predujma za izdelavo elaborata - neplačilo predujma za izvedenca - izvedenec geodetske stroke - izvedenec gradbene stroke - predujem za stroške postavitve začasnega zastopnika
Pravilno je postopanje sodišča, ki je po izteku roka, ko predlagateljica ni plačala predujma za dopolnitev izvedenskega mnenja in za delo začasne zastopnice, štelo predlog za umaknjen in je postopek ustavilo. O zadevi ni mogoče vsebinsko odločiti na podlagi že izdelanih izvedenskih mnenj, saj bi bilo treba dopolniti elaborat in zaslišati izvedenca.
neupravičen pripor - odškodnina zaradi neupravičenega pripora - višina denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo
Dolžnost države je, da tudi osebam, ki jim je sicer utemeljeno odvzeta prostost, zagotovi take standarde bivanja, ki so človeka vredni. Če jih ne, ravna protipravno in je podana njena krivdna odškodninska odgovornost zaradi kršitve pravic osebnosti.