Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 12.
nadomestilo plače - priča
Na podlagi 12. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku ima zaposleni pravico do povrnitve nadomestila plače za odsotnost z dela zaradi vabila za pričo, izvedenca ali tolmača. Nadomestilo plače izplača zaposlenim gospodarska družba, nato pa lahko zahteva povrnitev tega izplačanega nadomestila od sodišča, ki vodi postopek.
OZ člen 13, 13/4, 335, 335/2, 336, 336/1, 337, 346, 348, 348/1. ZSPDPO člen 52, 52/1, 52/2.
zastaranje pravice - nastop zastaranja - občasne terjatve - pretrganje zastaranja - pripoznava dolga - pravna narava dogovora - proračunska sredstva - sofinanciranje iz javnih sredstev - komunalna infrastruktura - skupni znesek terjatev - pravna narava sporazuma
Na podlagi vsebine Protokola, ki jo je ugotovilo sodišče prve stopnje, izvirajo terjatve tožeče stranke, ki jih je navedla sama tožeča stranka v tožbi, iz pridobljene pravice tožeče stranke do sofinanciranja izvedbe projektov za izboljšanje infrastrukture. Te terjatve, ki izvirajo iz navedene pravice, so v Protokolu definirane tako, da jih je mogoče opredeliti kot občasne in ne kot enkratno terjatev zato, ker so predvidene za določeno časovno obdobje od leta 2008 do leta 2013, vezane so na zagotovitev sredstev v letnih proračunih in odvisne so od izvedenih projektov, s tem da je višina sredstev sofinanciranja določena v skupnem znesku in za letno porabo. Navedba višine skupnega zneska še ne pomeni, da terjatev iz pridobljene pravice ne more biti občasna.
Ker je najstarejša neizpolnjena terjatev iz naslova pravice do sofinanciranja projektov v višini 1.400.000,00 EUR za leto 2008 zapadla 8. 7. 2009 in ker po njej tožena stranka ni plačala niti obveznosti za leta 2009, 2010, 2011, 2012 in 2013, tožeča stranka pa je tožbo vložila šele 31. 12. 2015, torej več kot pet let po zapadlosti terjatve za leto 2008, ji je že julija 2014 zastarala pravica sama.
Ker ne gre za dogovor o plačilu obveznosti države za opravljene storitve in gradbena dela, ki jih je upravičena zaradi sofinanciranja terjati od države tožeča stranka, potem terjatve tožeče stranke do tožene stranke tudi ni mogoče opredeliti kot terjatve, ki bi izvirala iz gospodarske pogodbe v smislu četrtega odstavka 13. člena OZ.
ZFPPIPP člen 427, 427/2, 427/2-1, 428, 432. ZSReg člen 8, 8/5, 43, 43/1.
zavrženje pritožbe kot nedovoljene - izbris subjekta iz sodnega registra brez likvidacije - pridobitev položaja udeleženca - sklep o obstoju izbrisnega razloga - pravica do pritožbe - publicitetni učinek vpisa v sodni register
Po določbi petega odstavka 8. člena ZSReg se nihče ne more sklicevati na to, da od dneva, ko je bil vpis posameznega podatka v sodni register ali predložitev listine sodnemu registru objavljena po prvem odstavku 43. člena tega zakona, ni poznal tega podatka in vsebine listin, na katerih temelji vpis tega podatka, ali vsebine listine, ki je bila predložena sodnemu registru, če zakon ne določa drugače. Pritožnik je bil seznanjen s sklepom o začetku postopka izbrisa subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije z dnem objave na spletnih straneh AJPES in ker v roku dveh mesecev od objave sklepa o začetku izbrisa ni vložil ugovora, je sklep o začetku izbrisa 27.8.2018 postal pravnomočen. Na podlagi pravnomočnega sklepa o začetku postopka izbrisa je registrsko sodišče v nadaljevanju po 1. točki prvega odstavka 439. člena ZFPPIPP izdalo sklep, s katerim je ugotovilo, da obstaja izbrisni razlog za izbris subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije.
Pritožnik, ki izpodbija sklep o ugotovitvi obstoja izbrisnega razloga za izbris subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije, bi moral za pridobitev položaja udeleženca v postopku in s tem upravičenca do pritožbe zoper sklep, da obstaja razlog za izbris subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije, najprej izpodbijati sklep o začetku postopka izbrisa. Ker zoper sklep o začetku postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije ni ugovarjal, je sklep o začetku postopka izbrisa subjekta iz sodnega registra brez likvidacije postal pravnomočen. Pritožnik v obravnavanem postopku tako ni pridobil položaja udeleženca v postopku izbrisa subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije in s tem procesnega upravičenja za pritožbo zoper izpodbijani sklep, zato je višje sodišče pritožbo pritožnika kot nedovoljeno zavrglo.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - ponoven predlog - prepoved reformatio in peius - pravnomočnost plačilnega naloga - postopek za plačilo sodne takse
Tožeča stranka je predlagala obročno plačilo po pravnomočnosti in izvršljivosti plačilnega naloga. Zato je sodišče prve stopnje predlog tožeče stranke vsebinsko obravnavalo v nasprotju z določili 35. člena ZST-1, saj bi ga moralo zavreči kot prepoznega.
ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-1, 408, 409, 409/1.
odpust obveznosti - namen odpusta obveznosti - terjatve, za katere učinkuje odpust obveznosti - pravni učinki odpusta obveznosti - pravni interes za pritožbo
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje začelo postopek odpusta obveznosti v postopku osebnega stečaja nad dolžnikom na predlog dolžnika. Z izpodbijanim sklepom pa je odločilo, da se obveznosti stečajnega dolžnika odpustijo. Dolžnik je tako z izpodbijanim sklepom dosegel namen, ki ga je zasledoval, ko je vložil predlog za začetek postopka odpusta obveznosti. S pritožbo zoper izpodbijani sklep ne more doseči zase ugodnejše rešitve od odpusta obveznosti.
Zakon o dedovanju člen 9, 142.a, 142.a/1, 142.b. ZFPPIPP-UPB8 člen 415, 417c. ZPP-UPB3 člen 76, 76/1, 81, 81/5.
nadaljevanje postopka izvršbe zoper dediča - dediščina postane last Republike Slovenije - RS kot stranka v postopku
Republika Slovenija na podlagi izrecne zakonske določbe prvega odstavka 142.a člena Zakona o dedovanju (ZD) v primeru, ko zapuščina brez dedičev na podlagi 9. člena ZD postane njena lastnina, ne odgovarja več za zapustnikove dolgove. Pravna podlaga za nadaljevanje izvršbe zoper Republiko Slovenijo tako ne obstaja več, zato slednja v izvršilni postopek ne more vstopiti kot novi dolžnik.
V zvezi s pritožbenimi navedbami, da je tožnik priznal svojo odškodninsko odgovornost glede zadnje v pobot postavljene terjatve, sodišče prve stopnje ni preseglo trditvene podlage tožnika. Ta je ves čas postopka zatrjeval, da je sicer imel s službenim vozilom prometno nezgodo, vendar za škodo ni odgovoren in da nezgode ni povzročil namenoma. Glede na te njegove trditve in njegovo izpoved, da je zapis na spornem računu, ki se nahaja v prilogah nastal zaradi njegove bojazni, da ga direktor ne bo več poklical na delo, saj mu je s tem grozil, je privolitev podpisal le zato, da je delo pri toženi stranki obdržal. Kljub večkratnim urgencam tožnik ni dobil na vpogled računa, iz katerega je razvidno, kakšna škoda je na avtomobilu dejansko nastala.
ZODPol v 67. členu ureja začasno premestitev in napotitev in določa, da zaradi nemotenega opravljanja del policije ali policijskih podpornih dejavnosti lahko generalni direktor policije začasno premesti uslužbenca policije na drugo delovno mesto ali ga napoti na delo na določeno območje ali področje dela, vendar najdlje za šest mesecev z možnostjo enkratnega podaljšanja za največ šest mesecev (prvi odstavek 67. člena ZODPol). Ob navedenem tretji odstavek istega člena določa, da mora biti odločba o začasni premestitvi oziroma napotitvi vročena najmanj 7 dni pred nastopom dela in mora vsakokrat vsebovati obrazložitev, zakaj bo s premestitvijo oziroma napotitvijo zagotovljeno nemoteno opravljanje nalog policije ali policijskih podpornih dejavnosti, pri čemer je odločba dokončna.
Pritožbeno sodišče v konkretnem primeru ugotavlja, da izpodbijana odločba ne dosega standarda obrazloženosti, pri čemer gre za dokončno odločbo. Ker gre pri začasni napotitvi oziroma razporeditvi po 67. členu ZODPol za napotitev brez soglasja javnega uslužbenca, jo je treba kot izjemo od splošnega pravila (dogovarjanje o pravicah in obveznosti iz uslužbenskega razmerja) razlagati ozko.
Neutemeljene so pritožbene trditve, da bi sodišče prve stopnje o obstoju terjatve moralo odločiti s posebnim sklepom in ne v izreku sodbe. Odločitev o pobotnem ugovoru vsekakor sodi v izrek sodbe. Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo, ko je v izreku sodbe zapisalo, da ugotavlja, da ne obstoji terjatev tožene stranke do tožeče stranke v določenem znesku.
zaslišanje zakonitega zastopnika - neopravičen izostanek - varstvo pravic - dospelost obveznosti - podaljšanje roka za plačilo - izpoved stranke
Tožena stranka se je s tem, ko njen zakoniti zastopnik ni prišel na narok, torej sama odpovedala svojemu zaslišanju - svojega zaslišanja ni omogočila in je s tem izgubila priložnost za učinkovitejše varstvo svojih pravic (ker je sodišče prve stopnje glavno obravnavo zaključilo brez njenega zaslišanja). Dolžnost prihoda in dolžnost izpovedati sta strankini obveznosti do same sebe. Če je predlagala dokaz s svojim zaslišanjem in je sodišče (kot v obravnavanem primeru) sklenilo, da se ta dokaz izvede, potem je izključno v njeni dispoziciji, ali bo ta dokaz tudi izveden oziroma ali bo (če gre za nasprotno stranko) izkoristila možnost, da jo bo sodišče zaslišalo.
ZFPPIPP člen 389, 389/1, 389/2, 389/3, 399, 399/2, 399/2-2, 399/2-2(1). ZIZ člen 79, 101, 102.
postopek osebnega stečaja - začetek postopka osebnega stečaja - začetek postopka odpusta obveznosti - predlog za začetek stečajnega postopka - predlog za odpust obveznosti - pravni interes za postopek osebnega stečaja oziroma za odpust obveznosti - zavrženje predloga za začetek postopka osebnega stečaja - posebna pravila o stečajni masi - neobstoječa stečajna masa - ovira za začetek postopka odpusta obveznosti - pravnomočni sklep sodišča o odpustu obveznosti
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da predlagateljica nima pravnega interesa za vložitev predloga za začetek postopka osebnega stečaja, saj z izvedbo postopka ne bi mogla doseči drugačnega pravnega položaja od obstoječega.
ZIZ-UPB1 člen 270/1, 273/1. ZFPPIPP člen 446, 466, 479.
zavarovanje denarne in nedenarne terjatve z začasno odredbo - priznanje tujega postopka zaradi insolventnosti
10.4.2017 se je v Republiki Hrvaški nad dolžnikom, ki je pravna oseba hrvaškega prava, v skladu z določbami (hrvaškega) Zakona o postopku izvanredne uprave u trgovačkim društvima od sistemskog značaja za Republiku Hrvatsku (ZPIUTD) začel postopek izredne uprave, ki je v pravni sferi dolžnika povzročil nastanek določenih pravnih posledic (Priloga A11). Z začetkom tega postopka so pravice (upravljanje in razpolaganje s premoženjem, ki je prešlo v stečajno maso) dolžnikovih organov (zlasti zakonitih zastopnikov, prokuristov in drugih pooblaščencev za zastopanje dolžnika) prenehale in so prešle na izrednega upravitelja (11., 12. člen ZPIUTD in 89. člen Stečajnega zakona Republike Hrvaške). V konkretnem primeru gre torej za tuj postopek zaradi insolventnosti, ki ga vodi sodišče tuje države, v kateri ima dolžnik središče uresničevanja svojih glavnih interesov (drugi odstavek 446. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP). Resda v Republiki Sloveniji sodišče (glej sklep VS RS, Cpg 2/2018 z dne 14.3.2018) tega tujega postopka zaradi insolventnosti ni priznalo, vendar to nikakor ne pomeni, da je s tem slovensko sodišče odločilo, da je omenjeni postopek izredne uprave nezakonit in v neskladju z merodajnim hrvaškim pravom.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sindikalni zaupnik - delavski predstavnik
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da ukinitve delovnega mesta zaradi objektivnega razloga (reorganizacije delovnega procesa), potem ko je tožnici prenehala funkcija sindikalne zaupnice, ni mogoče šteti za ravnanje, ki bi bilo posledica diskriminacije. Ugotovilo je namreč, da odločitev o ukinitvi ni bila posledica tožničine sindikalne dejavnosti, temveč je šlo za odločitev, sprejeto na podlagi analize delovnih procesov.
plačilo opravljenih del - dokazna ocena sodišča prve stopnje - preizkus pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja ali ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem prve stopnje
Kadar sodišče o nekem pravno relevantnem dejstvu zasliši več oseb, mora dokazno oceno v smislu proste presoje dokazov iz 8. člena ZPP napraviti tako, da iz informacij, ki jih osebe pri zaslišanju podajo, argumentirano navede, iz katerega dela izpovedi priče ali stranke sklepa o dokazanosti določenega dejstva in zakaj. V primeru nasprotujočih izpovedi oseb pa mora sodišče prve stopnje oceniti še, kateri od zaslišanih oseb zaradi večje verodostojnosti njene izpovedi sledi in navesti razloge za takšno odločitev. Dokazna ocena torej ne sme biti šablonska, temveč preverljivo in argumentirano obrazložena. Takšna pa je tudi dokazna presoja sodišča prve stopnje.
Sodna praksa je zavzela stališče, da vojakom, ki jim na misij v tujini ni bil zagotovljen en prost dan na teden, pripada odškodnina za neizkoriščene dneve tedenskega počitka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV - STEČAJNO PRAVO
VSL00018980
OZ člen 13, 13/2, 349. ZNVP člen 6, 16a, 22. ZFPPIPP člen 309, 310. ZPP člen 335, 335-3, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 350.
opcija - delniška nakupna opcija - enostransko oblikovalno upravičenje - odkupna pravica - zavezovalni pravni posel - razpolagalni pravni posel - nalog za prenos nematerializiranih vrednostnih papirjev - vpis v centralni register vrednostnih papirjev - dajatvena tožba - gospodarska pogodba - zastaranje terjatev iz gospodarske pogodbe - triletni zastaralni rok - izločitvena pravica - uveljavitev prerekane izločitvene pravice v pravdi - fiduciarno razmerje
Opcija opcijskemu upravičencu zagotavlja možnost, da samostojno z enostranskim ravnanjem (opcijsko izjavo) doseže pravno posledico, ki zavezuje drugo osebo (opcijskega upravičenca). Predmet opcije je nastanek, sprememba ali prenehanje obligacijskega pravnega razmerja.
Uresničitev odkupne pravice povzroči sklenitev prodajne pogodbe že z izjavo volje ene od strank. Vendar sklenitev takšnega enostranskega zavezovalnega pravnega posla terja še dodatni, to je razpolagalni pravni posel, ki šele povzroči premoženjski premik. Pravice imetnika vrednostnega papirja nastanejo namreč z njegovim vpisom v centralnem registru nematerializiranih vrednostnih papirjev, kar pomeni, da ima vpis oblikovalni učinek. V primeru, da zavezanec iz zavezovalnega pravnega posla (dolžnik) ne opravi razpolagalnega pravnega posla (naloga za prenos) prostovoljno, mora upravičenec z dajatveno tožbo doseči ustrezno izjavo volje dolžnika.
Potrebnost prenosa pravic izhaja že iz definicije fiduciarnega posla, ki se označuje kot tisti pravni posel, s katerim določena oseba prenese svojo pravico na drugo osebo, ta pa jo mora pod določenimi pogoji obdržati in pozneje vrniti. Pri fiduciarnih poslih gre namreč za kombinacijo stvarnopravnih učinkov prenosa pravice in obligacijskih učinkov dolžnosti povratnega prenosa.
Pritožbeno uveljavljanje absolutnih bistvenih kršitev iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP terja določno navedbo ne le pravno-relevantnih dejstev, do katerih se sodišče ni opredelilo, temveč tudi določno navedbo, kje v teku prvostopenjskega postopka je stranka ta dejstva navedla. V nasprotnem primeru se šteje, da pritožnik ni podal pritožbenih razlogov.
Zmotno je stališče, da bi šlo za takojšen umik tožbe le, če bi do tega prišlo v roku 8 dni po izpolnitvi zahtevka.
Tožnik vtožuje razliko v plači, za tak zahtevek pa tožniku ni bilo treba izkazovati predhodnega varstva pravic pri delodajalcu po 100.a členu ZObr. Tožnik namreč v tem sporu ne izpodbija odločb(e) tožene stranke, temveč vtožuje razliko med plačo, ki mu je bila obračunana in izplačana ter plačo, do katere bi bil po njegovem mnenju upravičen. Po določbi prvega odstavka 155. člena ZPP sodišče pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo stranki, upošteva samo tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo.
Tožnik, kljub temu, da je bil v sklepu poučen, da ima možnost zagotoviti si brezplačno pravno pomoč, te možnosti ni izkoristil. Delovno sodišče je sicer po določbah ZDSS-1 dolžno upoštevati preiskovalno načelo, vendar izvajanje dokazov po uradni dolžnosti nima nobene povezave s sestavo tožbe, ki mora biti sestavljena skladno z določbami 105. in 180. člena ZPP. Ker niti prvotno vložena tožba, niti dopolnitve določno in jasno oblikovanega tožbenega zahtevka ne vsebujejo, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno in skladno z določbami 105., 180. in 108. člena ZPP, ko je tožbo zavrglo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00017441
KZ-1 člen 192. ZKP člen 248.
zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje - zakonski znaki kaznivega dejanja - dokazovanje z izvedencem
Opis kaznivih dejanj, ki se očitajo obdolžencema, ne vsebuje nobenih takšnih dejstev in okoliščin, za ugotovitev katerih bi bilo potrebno postaviti strokovnjaka - izvedenca.
Zanemarjenost otroka ni zakonski znak obdolžencema očitanih kaznivih dejanj, kakšne druge posledice za ugotavljanje katerih bi bilo potrebno znanje izvedenca, pa se v opisu dejanj ne zatrjujejo in ne očitajo.
URS člen 29, 29/3. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/3, 6/3-d. ZKP člen 371, 271/2.
pravica do obrambe - upravičeni razlogi za izostanek z naroka - prisilna privedba
Obdolžencu je bila z zavrnitvijo dokaznega predloga za neposredno zaslišanje priče, ki je bil udeleženec prometne nesreče, kršena pravica do obrambe in izvajanja dokazov v njegovo korist, saj priča v obravnavani zadevi, v nobeni fazi postopka, ni bil zaslišan.