soposest - motenje posesti - dostop do objekta - vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja - parkiranje - zadnje posestno stanje
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožnica občasno dostopala do vhoda v hišo ne le peš, ampak tudi z avtom in je s tem pridobila soposest, je toženec s postavitvijo verige tožnici to posest odvzel. To še ne pomeni, da ima pravico parkiranja pred vhodom, ampak ima tako, kot glasi zahtevek, pravico neoviranega dostopanja.
ZDR-1 člen 85, 85/2, 110, 110/1, 110/1-4, 118, 118/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odsotnost z dela - obveščanje delodajalca - reintegracija - sodna razveza - datum sodne razveze - denarno povračilo
Utemeljeno tožnik izpodbija datum sodne razveze, ki ga je sodišče prve stopnje vezalo na datum, ko je bil izrečen ukrep približevanja. Ta ukrep je ključna okoliščina, ki vpliva na presojo, da nadaljevanje delovnega razmerja med strankama ni več mogoče, vendar je to relevantno zlasti z vidika, da ta ukrep onemogoča reintegracijo, ni pa nujno na ta ukrep vezati same sodne razveze. Četudi ključna okoliščina, ki nalaga reintegracijo, nastane še pred zaključkom glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje, to ne pomeni, da mora biti tudi pogodba o zaposlitvi razvezana že s tem datumom. Ukrep sam po sebi ni ovira za priznanje pravic iz delovnega razmerja v času trajanja ukrepa.
Za rešitev vprašanja, ali je nepremičnino mogoče fizično deliti, je potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga. Postavitev ustreznega izvedenca je praviloma predpogoj za odločitev. Pri postavitvi izvedenca tako ne gre zgolj za izvedbo dokaza, ki bi bil v korist ene ali druge stranke, kar bi izključevalo uporabo 36. člena ZNP. Določilo 36. člena ZNP je specialno in ureja primere, ko brez določenega dokaza postopka ni mogoče izvesti in je z njim v takih primerih izključena tudi uporaba pravil dokazovanja, ki veljajo v pravdnem postopku. Sodišče bi bilo dolžno predujem za stroške izvedenca (geodeta) naložiti predlagatelju in postopati v skladu s citiranim določilom v primeru, če predlagatelj v roku ne založi predujma za izvedbo dokaza.
Fizična delitev stavbe, kjer so za izvedbo delitve potrebna vlaganja, je mogoča le ob soglasju solastnikov, vendar je treba ločiti vlaganja brez katerih delitev ni mogoča, od vlaganj, ki pomenijo le pogoj, da je posamezen del mogoče uporabiti za določen namen. Za kakšne vrste vlaganj bi v obravnavanem primeru lahko šlo, pa je vprašanje, na katerega lahko odgovori le izvedenec ustrezne stroke in nanj (še) ni odgovorjeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00016926
SPZ člen 70, 70/1, 70/4, 70/5. ZEN člen 8, 8/1, 48, 48/6.
postopek za ureditev razmerij med solastniki - delitev solastne stvari - izdelava elaborata parcelacije - izdelava elaborata - izvedba naroka - pogoji za izvedbo naroka - fizična delitev stvari - civilna delitev - upravičen interes - velikost solastninskega deleža
Ob ugotovitvi, da so solastne nepremičnine fizično deljive, delitev na način, kot jo je predlagala prva nasprotna udeleženka, to je, da v izključno last prejeme vse nepremičnine ob izplačilu ostalih solastnikov, ne pride v poštev. Zato je sodišče prve stopnje pravilno pristopilo k fizični delitvi solastnih nepremičnin s parcelacijo in novo nastale parcele med predlagatelja ter prvo nasprotno udeleženko razdelilo glede na izkazan interes in solastniški delež.
Zoper sodbo sodišča druge stopnje pritožba ni dovoljena, saj so bila z izdajo drugostopenjske sodbe izčrpana redna pravna sredstva in je postopek pravnomočno končan.
KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - LASTNINJENJE - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZADRUGE
VSL00016830
OZ člen 190. SPZ člen 92, 92/3, 95, 95/8, 96, 96/1, 96/2. ZZad člen 74, 74/1, 74/2. ZSKZ člen 14, 14/1, 16. Navodilo o tem, kaj se šteje za dokumentacijo za prenos kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije oziroma na občine (1993) člen 1, 2, 5, 5-9.
neupravičena pridobitev - družbena lastnina - lastninjenje družbenega premoženja - lastninjenje zadružnega premoženja - zadružno premoženje - lastnina države - lastninska pravica - sporno lastništvo nepremičnine - dobra vera - dobrovernost pridobitelja - dobroverni lastniški posestnik - nedobroverni posestnik - odplačna pridobitev - dokazno breme - trditvena podlaga - zemljiškoknjižno stanje - zemljiškoknjižni vpis - zemljiška knjiga - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - reivindikacijski zahtevek - zastaranje
Ker je Republika Slovenija v zvezi z lastništvom nepremičnin vložila tožbo, glede na zakonsko določeno obveznost tožene stranke kot sklada za upravljanje s temi nepremičninami, tožena stranka od vložitve tožbe oziroma od prejema odgovora na tožbo, kjer je zadruga zatrjevala, da je nepremičnine pridobila odplačno, ni mogla biti več v dobri veri, da je lastnica teh Republika Slovenija.
spori iz razmerja med starši in otroki - začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - izvrševanje roditeljske pravice - nadomestitev soglasja starša - menjava vrtca - otrokova korist
Ker je otrok zaupan v vzgojo in varstvo materi, je ustrezneje, da ima odločitev matere, kateri kraj vrtca je primernejši za otroka (torej bolj v njegovo korist), večjo težo od očetove, kadar gre pravzaprav zgolj za krajevno dimenzijo, kot v obravnavanem primeru, seveda če je to kraj njega bivanja oziroma bivanja otroka.
obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - študentsko delo
Vrhovno sodišče RS je v podobnem primeru (v katerem tožnica, ki je delala preko študentske napotnice, ni uspela v podobnem sporu iz naslova faktičnega delovnega razmerja) poudarilo, da je poleg ostalih elementov, ki izhajajo že iz narave delovnega razmerja, pomembno poudariti zlasti element nepretrganega opravljanja dela po navodilih in pod nadzorom delodajalca (t. i. direktivno oblast delodajalca), ker se delovno razmerje od ostalih pravnih razmerij razlikuje predvsem po stopnji osebne odvisnosti, s katero je oseba zavezana k opravljanju določenega dela. Direktivna oblast delodajalca se lahko nanaša na vsebino, izvedbo, čas, trajanje in kraj opravljanja dela. Ker obseg tožničinega dela v tem primeru ni bil enak obsegu dela redno zaposlenih in ker stopnja njene odvisnosti glede razpolaganja z delovnim časom ni bila enaka stopnji odvisnosti delavca v delovnem razmerju, elementi delovnega razmerja niso bili ugotovljeni.
Posebnost tožnikovega dela pri toženi stranki je bila ravno v tem, da dela pogosto po več tednov ali mesecev po lastni volji ni opravljal. Tožena stranka pri tem niti ni vedela, ali bodo posamezne prekinitve začasne, koliko časa bodo trajale ali bodo morda celo trajne. Četudi je študentsko delo po svoji naravi in vsebini zelo podobno delovnemu razmerju, pa to še ne pomeni, da ima nujno vse elemente delovnega razmerja. Ker se študentsko delo lahko opravlja na podlagi stalne napotnice, ki velja daljše obdobje in omogoča dolgotrajnejše sodelovanje, je običajno angažiranje za daljše časovno obdobje oziroma da študent v tem obdobju večkrat opravlja delo, kar pa še ne utemeljuje obstoja delovnega razmerja.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00018784
ZDR člen 184.. OZ člen 184.. ZVZD-1 člen 5, 17, 19.. Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme (2004) člen 4, 5.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - krivdna odgovornost
V tem individualnem delovnem sporu tožnik od tožene stranke kot od svojega bivšega delodajalca uveljavlja plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi škodnega dogodka. Med opravljanjem dela je prišlo do zdrsa plohov, ki so tožniku stisnili desno roko. Glede na ugotovitve, da tožena stranka tožnika ni ustrezno teoretično in praktično usposobila za delo, pri katerem se je poškodoval, da ni izvajala ustreznega nadzora nad opravljanjem dela in ni izdajala ustreznih navodil za varno delo, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je s tem kršila določbe 5., 17. in 19. člena ZVZD-1 in 4. in 5. člena Pravilnika o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme. V obravnavanem primeru so tako izpolnjeni vsi elementi krivdne odškodninske odgovornosti tožene stranke, protipravno ravnanje tožene stranke, krivda, vzročna zveza med opustitvijo varnostnih ukrepov in nastalo škodo ter nastanek škode.
sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - pogoji za sprejem - prostorska stiska
V primeru, ko oseba izpolnjuje pogoje za sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve, socialno varstveni zavod z verificiranim varovanim oddelkom ne more uspešno nasprotovati sprejemu s trditvami o pomanjkanju prostorskih in kadrovskih zmožnosti, saj bi se sicer izkazalo, da navedeni ukrep iz 74. člena ZDZdr sploh ni izvedljiv, kar bi bilo nesprejemljivo.
Pritožbena teza o odsotnosti toženkine profesionalne skrbnosti je v nasprotju z ugotovitvami izvedenega dokaznega postopka. Toženka je z različnimi obvestili in nenazadnje tudi splošnimi pogoji svoje komitente – s tem tudi tožnika – opozarjala o pomenu dodatnega varnostnega gesla, ki služi preprečevanju zlorab. Pritožnik je z dodatnim varnostnim geslom razpolagal, vendar pa ga ni uporabljal, zato je moč njegovo ravnanje označiti za neskrbno, s tem pa je tudi breme odgovornosti za nastanek škodnega dogodka prešlo nanj.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - plačilo odškodnine zaradi okrnitve osebnostnih pravic - pravica do duševne integritete - škodni dogodek - grožnja - verbalna grožnja - občutek ogroženosti oškodovanca - obramba - strah - duševne bolečine - obseg nepremoženjske škode - višina odškodnine za nepremoženjsko škodo - vzročna zveza med škodnim dogodkom in nastalo škodo - načelo individualizacije - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine
Tožnik je z opisom ravnanja tožencev in navedbo posledic, ki jih je zaradi njunega ravnanja utrpel (navedel je, da so izrečene grožnje pri njem vzbudile strah in porušile njegov notranji mir) opredelil področje varovanja in kršitev. S tem je opravil zadostno konkretizacijo splošne osebnostne pravice, zato mu okoliščina, da v okviru tožbenih navedb ni konkretno opredelil vrste kršene osebnostne pravice, ni v škodo. Subsumpcija pravno relevantnih dejstev, ki izhajajo iz konkretnega življenjskega primera, pod pravno normo je naloga sodišča.
Sodišče prve stopnje je pri odmeri odškodnine premalo upoštevalo, da odškodnina ne more odražati zgolj oškodovančevega subjektivnega vrednotenja posledic. Povedano drugače: načela objektivne pogojenosti višine denarne odškodnine, ki zahteva vrednotenje ugotovljenih konkretnih škodnih posledic tudi v primerjavi s škodnimi posledicami drugih oškodovancev v podobnih primerih, ni uporabilo kot korektiv načela individualizacije.
napotitev na pravdo - izpodbijanje oporoke - pravnomočno razsojena stvar - objektivna identiteta zahtevkov - oporoka pred pričami - napaka v obličnosti oporoke - sposobnost oporočitelja
Ne glede na to, da je tožbeni predlog enak tako pri izpodbijanju oporoke zaradi oporočne nesposobnosti kot pri pomanjkljivi obličnosti, ker oporoka naj ne bi bila podpisana pred dvema pričama, ne gre za objektivno identiteto takšnih tožbenih zahtevkov. Za presojo o tem, ali gre za pravnomočno razsojeno stvar, je odločilna dejanska podlaga tožbenega zahtevka, ki jo navaja tožeča stranka.
Zakonec oziroma partner ne postane pogodbena stranka zgolj zato, ker je v zakonski/zunajzakonski zvezi z eno od pogodbenih strank. Sodišče prve stopnje se je pri tem materialnopravno zmotno oprlo na 56. člen ZZZDR, saj se nerazdelna odgovornost zakoncev/partnerjev iz drugega odstavka tega člena nanaša le na (med drugim) obveznosti, ki jih prevzame en zakonec/partner za tekoče potrebe družine. To pa ne pomeni, da zakonec/partner, ki ni bil pogodbena stranka, to postane, le k izpolnitvi obveznosti, ki jo je drugi zakonec s to pogodbo prevzel za tekoče potrebe družine, je zavezan solidarno. V konkretnem primeru to pomeni, da prvi toženec solidarno z drugo toženko tožnici odgovarja za plačilo zapadle in neplačane najemnine, ker pa ni bil stranka najemne pogodbe, mu je ni mogoče odpovedati in izrekati sankcij, ki iz nje izvirajo kot posledice njenega nespoštovanja in se ne nanašajo na tekoče potrebe družine (izpraznitev in izročitev nepremičnine).
delitev solastnega premoženja - zakonski pogoji - zakonski kriteriji - kriteriji za delitev solastnine - fizična delitev nepremičnin - fizična delitev z izplačilom razlike v vrednosti - upravičeni interes - ohranitev solastninske skupnosti na stvari, ki je predmet delitve - pripadajoče zemljišče - ustanovitev stvarne služnosti po uradni dolžnosti
Sodišče mora pri fizični delitvi nepremičnin upoštevati, kateri od solastnikov izkazuje večji upravičen interes, da bi prejel posamezno stvar v naravi. Interes se ugotavlja glede na dosedanjo rabo stvari, potrebe solastnikov in velikost solastninskih deležev.
Na možnost fizične delitve ne more vplivati niti prepoved odtujitve in obremenitve, saj ta pomeni omejitev lastninske pravice po volji lastnika in se nanaša na pravno poslovno razpolaganje, kamor odtujitev nepremičnine, ki je posledica načina delitve solastnine v nepravdnem postopku, ne sodi.
Po določbi prvega odstavka 82. člena OZ se določila pogodbe uporabljajo predvsem tako, kot se glasijo. Iskanje skupnega namena pogodbenikov prihaja v poštev le pri razlagi spornih pogodbenih določil. Pogodbeno določilo lahko postane sporno, če stranka z ustreznimi navedbami zaseje dvom o jasnosti pogodbenih določil.
Kadar izvedba nekaterih dokazov pokaže, da je njihovo sporočilo irelevantno ali evidentno brez dokazne vrednosti, sodbi, ki takih dokazov posebej in izrecno ne ocenjuje, ni mogoče očitati kršitve postopka, pa tudi zmotne ugotovitve dejanskega stanja ne.
Ob podani navzven zaznavni izjavi - konkretnem pogodbenem besedilu, bi upoštevanje zgolj volje ene stranke (zoper razumno razlago zunanje izjave), porušilo pravno upoštevno razmerje med pogodbeno voljo in pogodbeno izjavo. Ugotovitev subjektivne volje (predstave) zgolj ene pogodbene stranke tudi ne bi mogla doseči končnega cilja pogodbene razlage po metodi iz drugega odstavka 82. člena OZ - to je ugotovitve skupnega namena pogodbenikov.
sodno varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice - poseg v lastninsko pravico - obseg tožbenega zahtevka - vsebina tožbenega zahtevka - nedoločen in nejasen izrek - odstranitev stvari - odstranitev gradbenega materiala - delno zavrženje tožbe - poziv na popravo tožbe - dopolnitev tožbe - neodprava
Izrek sodbe mora biti sam po sebi tak, da je razumljiv in da je (vsakomur) jasno, kaj se toženi stranki s sodbo nalaga. Odsotnost podatkov o legi in obsegu nasutja, ki ga je treba odstraniti, ohranja nejasnost zahtevka.
URS člen 156. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-6. ZUstS člen 23, 23/1, 23/3.
prekinitev postopka - razlog za prekinitev postopka - neustavnost zakona - ocena ustavnosti zakonskih določb - postopek za oceno ustavnosti zakona
Ker postopek lahko prekine le sodišče, ki pri odločanju meni, da je zakon, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven, ni zakonske podlage, da bi sodišče lahko prekinilo postopek, ker je zahtevo za presojo ustavnosti spornega zakona že predlagalo drugo sodišče, to se pravi drug sodnik v drugi, čeprav istovrstni zadevi. Sodišče v pravdnem postopku ne odloča kar na splošno, pač pa o konkretni tožbi, ki jo ima pred seboj.