odškodnina - delovna nesreča - nepremoženjska škoda - višina odškodnine za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - srednje hud primer po Fischerjevi lestvici
Tožnik je v nesreči utrpel raztrganino sprednje križne vezi desnega kolena in delno raztrganino kolateralne-vzdolžne notranje vezi desnega kolena. Gre za srednje hud primer, ki se po Fischerjevem sistemu razvrščanja telesnih poškodb uvršča v III. kategorijo.
ZPP člen 139, 139/6, 339, 339/2, 339/2-8, 454, 454/2.
postopek v sporu majhne vrednosti - podjemna pogodba - kršitev pravil o vročanju - dejanska vročitev - odločitev brez glavne obravnave - izpodbijanje odločbe o stroških postopka
V skladu z določilom šestega odstavka 139. člena ZPP se na kršitev pravil o vročanju ni mogoče sklicevati, če naslovnik kljub kršitvi prejme pisanje. Ker je tožena stranka sama zatrjevala, da je vlogo prejela 16. 5. 2017, se na kršitev pravil o vročanju ne more uspešno sklicevati.
Pritožbeno naziranje je zmotno, kolikor meri na določbo 312. člena OZ, ki določa, da se v poslovnih razmerjih gospodarskih subjektov za presojo potrebnih ravnanj in njihovih učinkov upoštevajo poslovni običaji, uzance in praksa, vzpostavljena med strankami, saj tožena stranka ni trdila, da je stanovanja, katerih lastnica je in za katere je tožeči stranki kot upravniku , plačevala stroške, vezane na lastništvo, tržila in s tem ustvarjala profit in šele tedaj bi se tožena stranka kot lokalna skupnost lahko štela kot gospodarski subjekt v smislu 13.člena OZ in zgolj gospodarski subjekti se smejo sklicevati na uporabo poslovnih običajev , uzanc in poslovne prakse. Vendar tudi poslovni običaji, uzance in poslovna praksa sami po sebi ne pripeljejo do spremembe pogodbenih strank, kot to zmotno meni pritožba, saj so določbe OZ in uzanc, običajev ter poslovne prakse v razmerju prirejenosti in okoliščine konkretnega primera morajo ob upoštevanju običajev, uzanc in poslovne prakse pripeljati do drugačne ureditve kot jo določa OZ.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3. URS člen 21. OZ člen 179, 179/1, 179/2.
odškodninska odgovornost države - protipravnost - poseg v osebnostno pravico - pravica do osebnega dostojanstva - bivalne razmere v priporu - bivalni prostor - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - duševne bolečine zaradi kršitve osebnostne pravice - pravična denarna odškodnina
Glede na ugotovitve izpodbijane sodbe, iz katerih med drugim izhaja, da je imel tožnik večino časa, ko je bil v priporu, na voljo zgolj 3,168 m2 osebnega prostora, kar je le malo več kot 3 m2, ko se po stališču ESČP vzpostavi domneva kršitve 3. člena EKČP, ki jo država lahko izpodbije, če izkaže, da je ponavadi kratkotrajno in ne preveliko pomanjkanje prostora nadomestila z drugimi okoliščinami, je sodišče prve stopnje kljub temu, da je imel tožnik prostega izhoda iz sobe v povprečju pet ur dnevno, pravilno presodilo, da je prišlo do kršitve tožnikovega osebnega dostojanstva zaradi razmer v priporu. Pri tem je pravilno poudarilo, da večje število oseb v prostoru ne zmanjša zgolj prostora, ki bi tožniku pripadal, temveč poslabša tudi zrak, povečuje hrup in temperaturo v sobi, moti nočni počitek, zmanjša zasebnost, priporniki so bolj razdražljivi in prihaja do pogostejših nemirov. Ker takšne neugodne razmere niso nujno povezane s prestajanjem pripora, ne drži pritožbena navedba, da neugodne posledice, ki so sicer lastne vsakršnemu odvzemu svobode, v tožnikovem primeru niso presegle neizogibne ravni.
preložitev naroka - nov narok pred drugim sodnikom - načelo enotnosti glavne obravnave - načelo neposrednosti
Če se nov narok opravi pred spremenjenim senatom (oziroma pred drugim sodnikom posameznikom), se mora po določbi tretjega odstavka 302. člena ZPP glavna obravnava znova začeti. Vendar to ni prvi narok iz 284. člena ZPP, pač pa določba zagotavlja načelo neposrednosti.
položaj in pristojnosti upravitelja - stečajni upravitelj - stečajni dolžnik - prodaja dolžnikovega premoženja - sklep o prodaji - ugovor upnika - ugovor zoper sklep o prodaji
V pritožbi zoper sklep pritožnik nasprotuje obravnavi njegovega ugovora zoper sklep o prodaji kot ugovora upnika. Meni, da bi ga moralo sodišče obravnavati kot ugovor bivšega zakonskega partnerja stečajne dolžnice in slediti njegovemu predlogu, da se mu določi razumen rok, da z zemljišča stečajne dolžnice odpelje predmete, ki jih ne more kar čez noč odpeljati na drugo lokacijo.
Pritožnik bi se moral s predlogom, da ima še nekaj časa stvari spravljene na zemljišču, ki se prodaja, obrniti najprej na upravitelja. Sodišče namreč v stečajnem postopku s sklepom odloči o konkretnem predlogu stečajnega upravitelja, ki ga le ta predlaga sodišču v odločitev kot organ stečajnega postopka.
Stališče, da neobravnavanje predloga za imenovanje posebnega revizorja ne pomeni njegove zavrnitve in da je sodno imenovanje mogoče le v primeru, če skupščina predlog obravnava in ga zavrne, zanika pravico malega delničarja (tu družbenika), varovano s 33. členom Ustave RS, v vseh primerih, ko bi bil zahtevo za postavitev revizorja na skupščini družbe pravilno podal, ta pa je ne bi uvrstila na dnevni red skupščine in o njej odločila.
Če je družba uvrstila dodatno točko na dnevni red skupščine, je bila z njo seznanjena. Tedaj je bil s tem seznanjen poslovodni organ. Ni mogoče, da bi bila ista oseba v vlogi poslovodne funkcije seznanjena z neko informacijo, v vlogi družbenika pa ne bi bila seznanjena. Če družba ne bi bila seznanjena s pravočasnim predlogom za dopolnitev dnevnega reda, točke ne bi uvrstila na dnevni red in družbenika ne bi soglašala z njeno obravnavo ter z glasovanjem o nasprotnem predlogu.
Že ugotovitev, da je poslovno odvisen subjekt diktiral pogodbene pogoje glavnemu sopogodbeniku, je neločljivo povezana s potencialno škodljivim poslom.
Ravno v odstopu dobička v škodo družbe in družbenikov, se pravi v ustvarjanju neprimerno manj dobička, kot če bi nasprotni udeleženec posloval po tržnih principih in s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika, je razlog za sum, da je prišlo do oškodovanja.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00019840
ZDR člen 182, 182/1.. ZDR-1 člen 177.. OZ člen 131, 352.
odškodninska odgovornost delavca - bodoča škoda - sukcesivno nastajajoča škoda - zastaranje
Zastaranje za bodočo škodo začne teči od trenutka, ko je ta škoda določljiva - ko je torej oškodovanec zvedel za vse okoliščine, na podlagi katerih je mogel realno postaviti odškodninski zahtevek. Bistveno je, da je škodno dejanje že zaključeno, le njegove posledice bodo v nadaljnjem obdobju še sukcesivno nastajale.
Ker ni šlo za razpolaganje s substanco zapuščine, s temeljnimi sestavinami zapuščine oziroma za izvrševanje vseh upravičenj, ki izvirajo iz pravic, ki sestavljajo zapuščino, pač pa zgolj za razpolaganje s sorazmerno majhnim delom zapuščine le za pogrebne stroške (kar je dolg zapuščine) in za pokritje mesečnih tekočih stroškov, kar pa sodi k ukrepom za ohranitev zapuščine oziroma ukrep tekoče uprave v smislu drugega odstavka 135. člena ZD, se je vdova dediščini lahko odpovedala.
Ugovorne navedbe o neprejemu celotnega zatrjevanega zneska posojila, o oderuških obrestih in o ničnosti sklenjene pogodbe je sodišče pravilno in obrazloženo zavrnilo s sklicevanjem na načelo stroge formalne legalitete oziroma vezanosti na izvršilni naslov.
Za obveznost dolžnice kot subsidiarne porokinje velja dveletni zastaralni rok po drugem odstavku 1034. člena OZ. Upnik je uveljavljal pretrganje dveletnega zastaralnega roka z dolžničinimi delnimi plačili, kot izhajajo iz tabele, ki jo je priložil že k predlogu za izvršbo, dolžnica pa je šele v odgovoru na upnikov odgovor na ugovor navedla, da naj bi bila ta plačila izvedena na račun notarskega zapisa SV 002 in ne na račun njene poroštvene obveznosti. Dolžnica bi morala te navedbe podati že v ugovoru zoper sklep o izvršbi, saj gre za dejstva, ki so ji bila poznana že takrat (upnik je namreč dinamiko delnih plačil pojasnil že v predlogu za izvršbo in bi dolžnica že takrat lahko oziroma morala uveljavljati, da se plačila nanašajo na drugo terjatev). Posledično je dolžnica s temi navedbami prekludirana.
Stranka mora kršitev določb postopka uveljavljati takoj, ko je to mogoče. Ker je upnik že v predlogu za izvršbo kot prilogo le-tega določno označil tabelo plačil, je bilo dolžnici že ob prejemu sklepa o izvršbi, katerega sestavni del je tudi predlog, znano, da so bile k predlogu priložene tudi priloge. V kolikor ji te priloge res niso bile vročene skupaj s sklepom o izvršbi, bi dolžnica morala to uveljavljati že v ugovoru zoper sklep o izvršbi.
Za terjatve, ugotovljene v neposredno izvršljivem notarskem zapisu, velja desetletni zastaralni rok, ki v konkretnem primeru še ni potekel.
ZFPPIPP člen 400, 400/4, 400/5. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti - sklep o začetku postopka odpusta obveznosti - pritožba dolžnika - preizkusno obdobje - obrazložitev odločitve - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ne drži pritožbeni očitek sodišču prve stopnje, da odločitve ni obrazložilo. V obrazložitvi sklepa je sodišče navedlo vse odločilne razloge za uporabo določbe četrtega odstavka 400. člena ZFPPIPP, ki določa, da sodišče določi preizkusno obdobje na podlagi mnenja upravitelja in ob upoštevanju starosti stečajnega dolžnika, njegovih družinskih razmer, njegovega zdravstvenega stanja in drugih osebnih stanj, ter ob upoštevanju razlogov za njegovo insolventnost.
Ker je sodišče prve stopnje določilo preizkusno obdobje v okviru iz petega odstavka 400. člena ZFPPIPP, pritožnik tudi neutemeljeno uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava.
končni obračun - spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi - pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja - nedovoljen pritožbeni razlog
Tožena stranka je v pritožbi navedla le, da celotnega računa, ki ga je izstavila tožeča stranka za dobavo in montažo dimnika ni mogoče poravnati zaradi potrjenega končnega obračuna. S to navedbo, ki v bistvu pomeni zgolj ponovitev navedb podanih med postopkom pred sodiščem prve stopnje, je tožena stranka grajala dokazno oceno sodišča prve stopnje. Ker v postopkih v sporih majhne vrednosti pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni dovoljen, tožena stranka s pritožbeno navedbo ne more uspeti.
Medtem ko je sodišče prve stopnje tožbo pravilno štelo kot potrebno, pa je odgovor na tožbo napačno štelo kot nepotrebni strošek tožene stranke in ji ni priznalo nobenih stroškov postopka.
tožba za nedopustnost izvršbe - umik tožbe - stroški pravdnega postopka - umik predloga za izvršbo - aktivna legitimacija - lastninska pravica na predmetu izvršbe
Tožniki so umaknili tožbo za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na nepremičnini, potem ko je toženka kot upnica, ki je njihovemu ugovoru tretjega v izvršilnem postopku nasprotovala, umaknila predlog za izvršbo. S tem so tožniki dosegli svoj cilj, ki so ga zasledovali s tožbo. Zato je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je toženka smiselno izpolnila tožbeni zahtevek in ji v plačilo naložilo pravdne stroške tožnikov.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - predsednik uprave - poslovodna funkcija - delniška družba - prenehanje pogodbe o zaposlitvi - individualna pogodba o zaposlitvi - predhodno vprašanje - ničnost sklepa - odpoklic s funkcije
Višje delovno in socialno sodišče je v podobnih primerih odločilo, da ugotovitev ničnosti sklepa o odpoklicu predsednika oziroma člana uprave delniške družbe, ki je imel v individualni pogodbi o zaposlitvi po 73. členu ZDR‑1 določen odpoklic kot poseben razlog za prenehanje pogodbe o zaposlitvi, ne pomeni, da je bilo prenehanje pogodbe o zaposlitvi zaradi odpoklica nezakonito. Zato sodišče prve stopnje pravilno ni ugotavljalo ničnosti sklepa o odpoklicu kot predhodno vprašanje, saj rešitev tega vprašanja, tudi če bi se ugotovilo, da je sklep o odpoklicu ničen, ne bi privedla do drugačne odločitve sodišča prve stopnje.
poroštvena pogodba - solidarno poroštvo - pripoznava tožbenega zahtevka - prepozna pripoznava tožbenega zahtevka - stroški postopka - dejansko stanje ob izdaji odločbe
Tožena stranka lahko v skladu s 316. členom ZPP pripozna tožbeni zahtevek do konca glavne obravnave oziroma če te ni do izdaje končne odločbe sodišča prve stopnje. Zato je pripoznava tožbenega zahtevka v pritožbi prepozna. Ker toženi stranki izjave o pripoznavi tožbenega zahtevka nista podali v odgovoru na dopolnitev tožbe, sta dolžni kriti vse nastale pravdne stroške.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog
Neizplačevanje (dela) plače oziroma neplačilo davkov in prispevkov iz delovnega razmerja je lahko sicer razlog za drugačne sankcije zoper toženo stranko (npr. izredna odpoved delavca po 111. členu ZDR-1, kazenski postopek ali pa za delovni in davčni inšpekcijski nadzor), ni pa to razlog, da bi lahko tožnica zakonito odklonila odrejeno delo.
plačilo razlike plače - določitev količnika - izobraževanje - akreditacija - visokošolska dejavnost
Sporni zavod v skladu s slovensko visokošolsko zakonodajo ni izpolnjeval pogojev za izvajanje visokošolske dejavnosti, ker je bil vpisan v razvid izvajalcev zgolj višješolskih (in ne visokošolskih) študijskih programov. Ker je bil sporni program akreditiran, kar med strankama ni sporno, zavod pa ne, izobraževanje ni javno veljavno.