Stiki med otrokom in očetom so določeni v minimalnem trajanju pod nadzorom strokovne delavke CSD, zato pritožbeno sodišče zavrača vsa pritožbena izvajanja o neprimernosti in slabem zgledu očeta, prav tako pa so bili stiki določeni skladno z izvedenskim mnenjem stalnega sodnega izvedenca klinične psihologije, postavljenem v tem postopku.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog
Neizplačevanje (dela) plače oziroma neplačilo davkov in prispevkov iz delovnega razmerja je lahko sicer razlog za drugačne sankcije zoper toženo stranko (npr. izredna odpoved delavca po 111. členu ZDR-1, kazenski postopek ali pa za delovni in davčni inšpekcijski nadzor), ni pa to razlog, da bi lahko tožnica zakonito odklonila odrejeno delo.
pristop k dolgu pri prevzemu premoženjske celote - obličnost pogodbe
Pritožbeno sodišče v celoti soglaša s sodiščem prve stopnje, da je ob zatrjevanem pravnem temelju, da je tožena stranka odgovorna za plačilo vtoževane terjatve po 433. členu OZ odločilno ali je na toženo stranko prešla kakšna premoženjska celota ali posamezni del na pogodbeni podlagi. Pri tem je nadalje odločilno, da ne zadošča zgolj ustna pogodba, ampak mora biti prenos premoženja izkazan z ustrezno pisno pogodbo.
Določba 433. člena OZ v celoti kot glasi nedvomno zahteva, da se prenos premoženjske celote ali dela premoženja dogovori s pisno pogodbo, kar logično izhaja iz določbe drugega odstavka tega člena, da je nično pogodbeno določilo, ki bi omejevalo ali izključevalo odgovornost, določeno po prvem odstavku določbe. Ubeseditev ″pogodbeno določilo″ pomeni, da gre za nekaj, kar je zapisano.
Določba 433. člena OZ je namenjena varstvu upnikov, ki imajo terjatve iz pravnih razmerij, povezanih s prenesenim premoženjem. Ker je v primeru, ko pride do prenosa premoženja med gospodarskimi subjekti, zagotovljeno varstvo upnikov po specialnih določilih Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) v poglavju o združitvah in delitvah, potem se upnik ne more uspešno sklicevati na določbo 433. člena OZ kot pravno podlago za plačilo svoje terjatve. Da pa bi šlo pri domnevno prenesenem premoženju za stvarni vložek v toženo stranko, tožeča tudi ni zatrjevala in ker ZGD-1 v takšnem primeru upniku terjatve ne zagotavlja posebnega varstva, bi se smel sklicevati na določbo 433. člena OZ3, vendar pa je tudi za stvarno pravni vložek bistveno, da se njegov obseg in realizacija ugotovi s pisno pogodbo in ne zadošča le ustni prenos premoženja.
delitev solastne stvari - fizična delitev - ohranitev solastninske skupnosti na stvari, ki je predmet delitve - vrednost solastnega deleža - ugotovljena vrednost nepremičnine - izplačilo razlike v vrednosti - stvarna delitev z izplačilom razlike v vrednosti - dostop do nepremičnine
Temeljni namen postopka za delitev solastnih stvari je v prenehanju solastnine. Vendar se lahko tudi ohrani solastninska skupnost bodisi z manjšim številom solastnikov bodisi v manjšem obsegu, če je takšna soglasna volja tistih, ki v takšni skupnosti ostanejo.
vpis v sodni register - odločanje registrskega sodišča o zahtevku za vpis - vpis spremembe članov nadzornega sveta - prekinitev postopka - sklep pritožbenega sodišča - učinek sklepa - vrnitev zadeve v ponovno odločanje
Ob uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa pa je pritožbeno sodišče ugotovilo, da za vpis članov nadzornega sveta in izbris članov nadzornega sveta registrsko sodišče ni imelo materialnopravne podlage. Kot izhaja iz spisovnega gradiva in sedanjih vpisov članov nadzornega sveta, je registrsko sodišče z izpodbijanim sklepom na podlagi sklepa pritožbenega sodišča IV Cpg 290/2018 o razveljavitvi sklepa o vpisu novih članov nadzornega sveta Srg 001 z dne 6. 2. 2018 in vrnitvi zadeve registrskemu sodišču v novo odločanje, vzpostavilo registrsko stanje pred opravljenim vpisom po sklepu z dne 6. 2. 2018.
Registrsko sodišče na podlagi sklepa sodišča druge stopnje opravi vpis v sodni register le v primerih, ko sodišče druge stopnje spremeni sklep registrskega sodišča 1.) bodisi tako, da odredi vpis predlaganih sprememb (drugi odstavek 40. člena ZSReg), 2.) bodisi tako, da zavrne zahtevek za vpis v sodni register (tretji odstavek 40. člena ZSReg). V prvem primeru registrsko sodišče opravi vpis v sodni register, v drugem primeru pa vpiše izbris opravljenega vpisa. Smiselno enako postopa tudi v primeru, ko sodišče druge stopnje s sklepom zgolj razveljavi sklep registrskega sodišča o vpisu v sodni register, ne da bi vrnilo zadevo registrskemu sodišču v novo odločanje. Tudi v tem primeru namreč razveljavitveni sklep dejansko pomeni spremembo sklepa registrskega sodišča o vpisu v sodni register. Za nobenega od navedenih sklepov pa v obravnavanem primeru ni šlo, saj je pritožbeno sodišče sklep registrskega sodišča razveljavilo in mu zadevo vrnilo v novo odločanje.
Že sodišče prve stopnje je v razlogih sklepa pravilno razmejilo med vsebinami, do katerih je policija prišla z lastno dejavnostjo in vsebinami, ki so bile policiji s posameznega elektronskega naslova neposredno ali po tretjih osebah, praviloma oškodovancih, posredovane. Pri slednjih je obseg varstva zasebnosti imetnika elektronskega naslova razumljivo ožji, če je že prezreti, da so po drugem odstavku 83. člena ZKP predmet izločitve le v zakonu določeni in ne že vsi dokazi.
sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - legitimacija za pritožbo - družbenik
Družbenik ni upnik s terjatvijo do stečajnega dolžnika, do stečajnega dolžnika nima obligacijskih pravic. Kot družbenik stečajnega dolžnika ima po uspešno izvedenem stečajnem postopku le korporacijsko pravico, torej premoženjsko pravico do ustreznega dela preostalega premoženja po izvedbi stečajnega postopka. Zato nima aktivne legitimacije za pritožbo proti sklepu o izročitvi nepremičnine kupcu.
ZPP člen 154, 154/1, 155, 158, 158/1. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 9, 9/1. ZOdvT tarifna številka 1200.
umik tožbe - stroški po umiku tožbe - razlog za umik tožbe - potrebni stroški - potni stroški pooblaščenca - povišanje nagrade za zastopanje več strank
Ker tožeča stranka tožbe ni umaknila zaradi izpolnitve zahtevka, je stroške dolžna povrniti ne glede na razlog, iz katerega je to storila.
ZDavP-2 člen 145, 157. ZFPPIPP člen 14, 14/1, 14/2, 14/2-1, 14/3, 14/3-1, 14/3-2, 239.
predhodni postopek zaradi insolventnosti - odločanje o začetku stečajnega postopka - seznam izvršilnih naslovov - davčni dolg - izpodbijanje seznama izvršilnih naslovov - davčna izvršba - sodna izvršba - trajnejša nelikvidnost - dolgoročna plačilna nesposobnost - opredelitev do nerelevantnih navedb
Glede na to, da seznama izvršilnih naslovov ni mogoče izpodbijati s pritožbo zoper sklep o izvršbi, ga tudi ni mogoče (po temelju in višini) izpodbijati v predhodnem postopku za začetek stečajnega postopka, kar pomeni, da se sodišču ni bilo potrebno opredeljevati do ugovorov dolžnika, s katerimi je vsebinsko izpodbijal pravnomočne davčne odločbe.
trditveno breme - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe - blokada transakcijskega računa - kratkoročne terjatve
Blokada transakcijskih računov in trenutno pomanjkanje likvidnostih sredstev, kot jo je zatrjevala tožena stranka, sicer lahko predstavlja oviro stranki, da bi si zagotovila sredstva za takojšnje plačilo sodne takse, ne da bi s tem ogrozila svoje dejavnosti, vendar je sodišče pri odločanju o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks poleg likvidnostnega stanja dolžno upoštevati tudi njeno finančno in premoženjsko stanje.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - pritožbena obravnava
O pritožbi je pritožbeno sodišče odloča drugič. S sklepom je pritožbi ugodilo iz razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka, saj iz sodbe ni jasno razvidno, ali je bil sporni dokaz (USB ključek) izveden ali ne. Sodišče prve stopnje je namreč navedlo, da ga je vpogledalo, poslušalo pa ne. Pri tem je pritožbeno sodišče nakazalo, naj se v ponovljenem postopku ta dokaz jasno izvede s poslušanjem in ga oceni. Zlasti zaradi slednjega, češ da gre za pomanjkljivost, ki jo je na pritožbeni stopnji mogoče odpraviti, je Vrhovno sodišče RS s sklepom pritožbi tožene stranke ugodilo, sklep pritožbenega sodišča razveljavilo in zadevo vrnilo tukajšnjemu sodišču v novo odločanje, da samo izvede sporni dokaz.
Pritožbeno sodišče je zato opravilo pritožbeno obravnavo (348. člen ZPP), na kateri je dopolnilo dokazni postopek z izvedbo spornega dokaza, sicer pa je ponovilo izvedbo in zavrnitev dokazov iz prvostopenjskega postopka, pri čemer se strinja z razlogi za zavrnitev ostalih dokazih predlogov, kot jih je navedlo sodišče prve stopnje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - STEČAJNO PRAVO
VSL00017445
ZFPPIPP člen 103, 103/7, 103/7-3, 327, 327/1, 354, 354/3. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 47, 47/4, 51, 51/1, 51/1-2.
stroški cenitve - cenitev nepremične - stroški stečajnega postopka - uporaba pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih
Višje sodišče je z vpogledom v e-Prostor (javni vpogled v podatke o nepremičninah) ugotovilo, da gre za tri povezane nepremičnine, ki so po dejanski rabi pozidano zemljišče, po namenski rabi pa površine podeželjskega naselja in najboljša kmetijska zemljišča. Gre za tipično podeželjsko družinsko posest, na kateri je hiša s spremljajočimi objekti. Za tako cenitev je kvečjemu utemeljeno priznati stroške za zahtevno pisno cenitev po 2. točki prvega odstavka 51. člena Pravilnika, ne pa dodatno še nagrado za cenitev kmetijskih objektov in samostojne garaže, ki se nahajajo na teh istih nepremičninah. Niti v izpodbijanem sklepu niti v računu cenilke in upraviteljevem predlogu ni bilo pojasnjeno, zakaj je bila cenitev v tem delu tako kompleksna oziroma zahtevna (v smislu citiranega 47. člena Pravilnika). Zgolj dejstvo, da predmet cenitve ni bila ena sama nepremičnina, temveč tri nepremičnine, ne zadošča za zaključek, da je cenitev upoštevala kriterije iz Pravilnika.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00023006
ZKP člen 413, 413/1. KZ-1 člen 223, 223/2.
zahteva za obnovo kazenskega postopka - zavrženje zahteve - kaznivo dejanje oškodovanja tujih pravic - vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in škodo - subjektivni znaki kaznivega dejanja
Jedro vložene zahteve za obnovo postopka in sedaj obravnavane pritožbe predstavljajo trditve, da bi oškodovanec ob dolžnem oziroma zakonitem ravnanju Okrajnega sodišča v Grosupljem prišel do poplačila svoje terjatve iz obsojenčevega nepremičnega premoženja, kar za odločitev v tej kazenski zadevi ni relevantno. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno izhajalo iz stanja zemljiške knjige, kakršno je bilo v času storitve obravnavanega kaznivega dejanja leta 2010 in kakršno je bilo tedaj znano tudi obsojencu, zato je navedbe obrambe o subjektivnih znakih očitanega kaznivega dejanja pravilno presojalo v tem okviru. Predvsem pa je ključno, da je bila v kazenskem postopku obravnavana škoda, ki je oškodovancu nastala kot posledica obsojenčevega ravnanja zaradi nezmožnosti poplačila iz njegovega premičnega premoženja. Očitno je, da vzročne zveze med obsojenčevim ravnanjem in oškodovancu nastalo škodo ni mogla pretrgati v času storitve kaznivega dejanja neznana napaka izvršilnega sodišča, niti več let kasneje sklenjena sodna poravnana, saj bi se oškodovanec ob izostanku obsojenčevega kaznivega dejanja vendarle lahko poplačal iz obsojenčevih premičnin v postopku rubeža, a mu je obsojenec z inkriminiranim ravnanjem to preprečil.
trditveno in dokazno breme - prerekanje trditev - pobot
Tožena stranka bi morala potem, ko ji je tožeča stranka prerekala kakršno koli plačilo pobotne terjatve, navesti konkretna dejstva o izvedenih plačilih (kdaj, koliko, kako je bilo plačanega). Šele če bi pritožnica izpolnila trditveno breme in navedla konkretna dejstva o izvedenih nakazilih, bi moralo sodišče izvesti predlagane dokaze oziroma pojasniti, zakaj jih ni izvedlo.
varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti - pravica do ugovora - dovoljenost ugovora - zavrženje ugovora - kršitev določb kazenskega postopka - sprememba obtožnega predloga na glavni obravnavi
491. člen ZKP ureja samo situacije, ko je predlog za izrek varnostnega ukrepa vložen po opravljeni preiskavi oziroma po opravljenih posameznih preiskovalnih dejanjih, ne pa tudi, kadar med glavno obravnavo državni tožilec spremeni obtožni akt tako, da predlaga izrek varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zavodu oziroma obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti. Takšne situacije namreč ureja 493. člen ZKP.
Z izrecno navedbo, da je v primeru vložitve ugovora pred nadaljevanjem obravnave treba o ugovoru odločiti, je torej zakonodajalec dopustil možnost, da se ugovor vloži tudi, kadar pride do spremembe obtožnega akta na glavni obravnavi. Varnostni ukrepi so namreč posebna vrsta kazenskih sankcij, ki so prav tako prisilne narave in lahko močno posežejo v osebnost in pravice posameznika. Za izrek varnostnega ukrepa je temeljno izhodišče storilčeva nevarnost, zato je prav, da imajo v tem postopku obdolženci enake pravice, torej pravico do ugovora zoper predlog.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 45, 45/3, 49, 49/1, 49/1-1, 51, 51/1, 51/1-2.
nagrada in stroški izvedenca - nagrado za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije - nagrada za pisno izdelano mnenje - zelo zahtevno izvedensko mnenje - zahtevno izvedensko mnenje - višina materialnih stroškov
Izvedenca sta morala preučiti obsežno dokumentacijo v spisu (predvsem priloge oziroma dokazne listine, sam spis pa je vseboval do izdelave izvedenskega mnenja le 53 strani), dodatna dokumentacija (nove zabeležke v zdravstvenem kartonu tožnice) pa je bila po obsegu minimalna. V primerjavi z običajnimi nalogami izvedencev v odškodninskih sporih, ki se nanašajo na vprašanja nematerialne škode oškodovancev, je bilo Komisiji zastavljeno zgolj eno vprašanje, in sicer, kdaj je bilo končano tožničino zdravljenje v zvezi z obravnavanim škodnim dogodkom. Odgovor na to vprašanje ni obsežen in po svoji vsebini tudi ne kaže, da bi šlo za zelo zahteven izvid in mnenje. Izvedencema zato pripada nagrada za zahteven izvid in mnenje (2. točka prvega odstavka 51. člena Pravilnika).
ZFPPIPP člen 245, 386. ZPP člen 77, 80, 81, 81/2, 153, 287, 287/4.
pravdna sposobnost - izvedenec - trditveno in dokazno breme - zavezanec za plačilo predujma
Med postopkom se lahko izkaže, da stranka nima (zadostne) poslovne sposobnosti oziroma je nima več. Tisti, ki kaj takega uveljavlja, mora izkazati (in dokazati) razloge za dvom v poslovno sposobnost. To pomeni tudi, da mora tisti, ki želi kaj takega uveljaviti, sam dokazati neobstoj poslovne sposobnosti, kar hkrati pomeni, da mora tudi založiti sredstva za izvedbo dokaza z izvedencem.
Ne gre za to, da bi sodišče neupravičeno menilo, da ima potrebno medicinsko znanje, da bi samo ocenjevalo poslovno in pravdno sposobnost dolžnice. Gre le za oceno, ali vse predloženo in oseben vtis z naroka kažejo na to, da morda dolžnica nima zadostne pravdne sposobnosti, da bi lahko poskrbela za svoje pravice in obveznosti v postopku osebnega stečaja, kar bi šele sodišču prve stopnje narekovalo nadaljnje ukrepanje v zvezi s tem.