sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - legitimacija za pritožbo - družbenik
Družbenik ni upnik s terjatvijo do stečajnega dolžnika, do stečajnega dolžnika nima obligacijskih pravic. Kot družbenik stečajnega dolžnika ima po uspešno izvedenem stečajnem postopku le korporacijsko pravico, torej premoženjsko pravico do ustreznega dela preostalega premoženja po izvedbi stečajnega postopka. Zato nima aktivne legitimacije za pritožbo proti sklepu o izročitvi nepremičnine kupcu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00018383
OZ člen 190, 190/1, 191. ZPP člen 319, 319/3.
plačilo za odvetniške storitve - pobotni ugovor - procesno pobotanje - neupravičena pridobitev - odvetnik kot stranka
Materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da je izpolnjen zakonski dejanski stan iz citirane določbe 191. člena OZ, je napačen. Ta zakonska določba zahteva plačnikovo vedenje (prepričanje) in ne zgolj njegovo dopuščanje možnosti („zdeti se“), da plačuje nekaj, kar ni dolžan. Ker torej iz ugotovitev izpodbijanje sodbe ne izhaja, da je toženka vedela, da plačuje nekaj, kar ni dolžna, v obravnavanem primeru ni podlage za uporabo določbe 191. člena OZ, na katero se je oprlo sodišče prve stopnje.
V lastni zadevi, če torej sam nastopa kot tožnik ali toženec, odvetnik nima pravice do povračila stroškov po odvetniški tarifi.
izločitev dokazov - komunikacijska zasebnost - odpoved pravici do komunikacijske zasebnosti - spletni forum - zasebna tožba - kaznivo dejanje zoper čast in dobro ime - odredba sodišča
Obdolženec se ne more sklicevati na določilo člena 37 Ustave RS, če se na odprtem spletnem forumu predstavlja s psevdonimom. Zato je ugotavljanje njegove identitete dopustno na podlagi odredbe sodišča po členu 165 ZKP, pa čeprav za kaznivo dejanje, ki se preganja na zasebno tožbo. Zaradi odpovedi komunikacijske zasebnosti se ekskluzijska sankcija po členu 149.b ZKP ne uporabi.
vzpostavitev etažne lastnine - splošni skupni del - skupni del stavbe - kataster stavb - vpis v kataster stavb - katastrski elaborat - spremembe vpisov v katastru stavb
Če je prvostopenjsko sodišče ocenilo, da obstaja odločilno neskladje med dejanskim stanjem in stanjem v katastru stavb, bi moralo postopati v skladu z 28. členom ZVEtL-1 in zagotoviti spremembo elaborata. Odločilnega neskladja med dejanskim stanjem in stanjem v katastru stavb ne more odpravljati s sklicevanjem na očitno pomoto s sklepom o vzpostavitvi etažne lastnine.
neupravičena pridobitev - izostanek pravne podlage - obogatitev in prikrajšanje - dejanska in pravna podlaga tožbenega zahtevka - nevezanost na pravno podlago tožbenega zahtevka
Tožeča stranka je že v tožbi kot pravno podlago svoje terjatve navajala tudi neupravičeno pridobitev iz 190. člena OZ, zato sodišče v ničemer ni prekoračilo pravne podlage. Poleg tega pa sodišče tudi ni vezano na pravno podlago zahtevka, ki jo navede tožeča stranka, torej pravne podlage sploh ne more prekoračiti. Glede na ponujena dejstva pa mora sodišče zahtevek presoditi iz vseh pravnih podlag, ki bi glede na zatrjevana dejstva lahko prišle v poštev za utemeljenost tožbenega zahtevka.
ZPP-UPB3 člen 241, 287, 287/2. ZKP-UPB4 člen 201, 201/1, 201/1-3, 542, 542/1, 542/3. URS člen 27, 30. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 12, 13, 13/1, 14.
duševne bolečine zaradi neupravičenega odvzema prostosti - odškodnina za pripor - poškodba - protipravno ravnanje policista - zavrnitev izvedbe predlaganih dokazov - neupravičen izostanek z naroka - objektivna odgovornost države - pričnina - nadomestilo plače za čas zadržanosti od dela
Četudi odreditev pripora ni bila nezakonita ali protipravna, obdolženemu pripada odškodnina, če kasneje v kazenskem postopku zoper njega ni bila izdana obsodilna sodba.
ZFPPIPP člen 245, 386. ZPP člen 77, 80, 81, 81/2, 153, 287, 287/4.
pravdna sposobnost - izvedenec - trditveno in dokazno breme - zavezanec za plačilo predujma
Med postopkom se lahko izkaže, da stranka nima (zadostne) poslovne sposobnosti oziroma je nima več. Tisti, ki kaj takega uveljavlja, mora izkazati (in dokazati) razloge za dvom v poslovno sposobnost. To pomeni tudi, da mora tisti, ki želi kaj takega uveljaviti, sam dokazati neobstoj poslovne sposobnosti, kar hkrati pomeni, da mora tudi založiti sredstva za izvedbo dokaza z izvedencem.
Ne gre za to, da bi sodišče neupravičeno menilo, da ima potrebno medicinsko znanje, da bi samo ocenjevalo poslovno in pravdno sposobnost dolžnice. Gre le za oceno, ali vse predloženo in oseben vtis z naroka kažejo na to, da morda dolžnica nima zadostne pravdne sposobnosti, da bi lahko poskrbela za svoje pravice in obveznosti v postopku osebnega stečaja, kar bi šele sodišču prve stopnje narekovalo nadaljnje ukrepanje v zvezi s tem.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 45, 45/3, 49, 49/1, 49/1-1, 51, 51/1, 51/1-2.
nagrada in stroški izvedenca - nagrado za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije - nagrada za pisno izdelano mnenje - zelo zahtevno izvedensko mnenje - zahtevno izvedensko mnenje - višina materialnih stroškov
Izvedenca sta morala preučiti obsežno dokumentacijo v spisu (predvsem priloge oziroma dokazne listine, sam spis pa je vseboval do izdelave izvedenskega mnenja le 53 strani), dodatna dokumentacija (nove zabeležke v zdravstvenem kartonu tožnice) pa je bila po obsegu minimalna. V primerjavi z običajnimi nalogami izvedencev v odškodninskih sporih, ki se nanašajo na vprašanja nematerialne škode oškodovancev, je bilo Komisiji zastavljeno zgolj eno vprašanje, in sicer, kdaj je bilo končano tožničino zdravljenje v zvezi z obravnavanim škodnim dogodkom. Odgovor na to vprašanje ni obsežen in po svoji vsebini tudi ne kaže, da bi šlo za zelo zahteven izvid in mnenje. Izvedencema zato pripada nagrada za zahteven izvid in mnenje (2. točka prvega odstavka 51. člena Pravilnika).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - STEČAJNO PRAVO
VSL00017445
ZFPPIPP člen 103, 103/7, 103/7-3, 327, 327/1, 354, 354/3. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 47, 47/4, 51, 51/1, 51/1-2.
stroški cenitve - cenitev nepremične - stroški stečajnega postopka - uporaba pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih
Višje sodišče je z vpogledom v e-Prostor (javni vpogled v podatke o nepremičninah) ugotovilo, da gre za tri povezane nepremičnine, ki so po dejanski rabi pozidano zemljišče, po namenski rabi pa površine podeželjskega naselja in najboljša kmetijska zemljišča. Gre za tipično podeželjsko družinsko posest, na kateri je hiša s spremljajočimi objekti. Za tako cenitev je kvečjemu utemeljeno priznati stroške za zahtevno pisno cenitev po 2. točki prvega odstavka 51. člena Pravilnika, ne pa dodatno še nagrado za cenitev kmetijskih objektov in samostojne garaže, ki se nahajajo na teh istih nepremičninah. Niti v izpodbijanem sklepu niti v računu cenilke in upraviteljevem predlogu ni bilo pojasnjeno, zakaj je bila cenitev v tem delu tako kompleksna oziroma zahtevna (v smislu citiranega 47. člena Pravilnika). Zgolj dejstvo, da predmet cenitve ni bila ena sama nepremičnina, temveč tri nepremičnine, ne zadošča za zaključek, da je cenitev upoštevala kriterije iz Pravilnika.
zamuda na narok - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - prepozen predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Sodišče prve stopnje tožene stranke ni bilo dolžno poučiti, da lahko vloži predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Zato pritožbena navedba, da je pritožnica napačno razumela pouk sodišča prve stopnje, ni bistvena.
trditveno in dokazno breme - prerekanje trditev - pobot
Tožena stranka bi morala potem, ko ji je tožeča stranka prerekala kakršno koli plačilo pobotne terjatve, navesti konkretna dejstva o izvedenih plačilih (kdaj, koliko, kako je bilo plačanega). Šele če bi pritožnica izpolnila trditveno breme in navedla konkretna dejstva o izvedenih nakazilih, bi moralo sodišče izvesti predlagane dokaze oziroma pojasniti, zakaj jih ni izvedlo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00018780
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. SPZ člen 119. SZ-1 člen 26, 41, 41/1.
prekoračitev trditev - pravica do izjave - vplačila v rezervni sklad - načrt vzdrževanja - sklep etažnih lastnikov
Pravica do izjavljanja je kršena tudi takrat, ko sodišče odločitev opre na dejstva, ki jih nobena stranka ni zatrjevala in o katerih se zato nobena od njiju ni mogla izjaviti.
Določbe o zvišanju prispevka v rezervni sklad je treba razlagati ozko, ker je potrebno upoštevati, da vplačila v rezervni sklad postanejo skupno premoženje vseh etažnih lastnikov zgradbe, da se ta sredstva lahko zbirajo in ne porabijo tudi dalj časa, in da jih vplačnik ne more zahtevati nazaj, niti ne ob morebitni odtujitvi svoje etažne lastnine, kar vse so razlogi, da mora biti namen teh sredstev, zlasti še, če se vplačujejo v višjem znesku, predviden in ocenjen, kar pa se stori z načrtom vzdrževanja. Zgolj sklep etažnih lastnikov o povišanju vplačil v rezervni sklad ne zadostuje.
ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-1, 407, 407/4, 407/5, 407/5-1.
odpust obveznosti - osebne okoliščine - kaznivo dejanje - ovire za odpust obveznosti - izbris obsodbe iz kazenske evidence
Pravilne odločitve sodišča prve stopnje, ki temelji na zakonskih določbah, se ne more spreminjati s sklicevanjem na osebne okoliščine. Določba četrtega odstavka 407. člena ZFPPIPP nalaga sodišču, da pred izdajo sklepa o odpustu obveznosti po uradni dolžnosti preveri, ali obstaja ovira za odpust iz 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP. To pomeni, da mora preveriti, ali je v primeru, če je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, obsodba do poteka preizkusnega obdobja že izbrisana iz kazenske evidence, ali če so se do poteka preizkusnega obdobja izpolnili pogoji za njen izbris na podlagi zakonske rehabilitacije. Če rok za izbris obsodbe do poteka preizkusnega obdobja še ni potekel, mora sodišče predlog za odpust obveznosti zavrniti.
ZTLR člen 22. ZZZDR člen 51, 58, 59. ODZ paragraf 91, 141.
skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje zakonca - skupna gradnja v času zakonske zveze - vlaganje v nepremičnino drugega zakonca - nova stvar - delež na skupnem premoženju
Ob ugotovitvi, da predstavlja nepremičnina zaradi skupne gradnje v času trajanja zakonske zveze skupno premoženje pravdnih strank in navedb toženke o podarjeni parceli in doti v povezavi z gradnjo nepremičnine, se pokaže, da gre za navedbe, ki lahko vplivajo na višino deležev na tem premoženju.
trditveno in dokazno breme - ugovor nenastale pravice - negativno nedovoljeno stanje na tekočem računu
Trditveno in dokazno breme glede domnevnih napak pri knjiženju prometa, konkretno, da tožeča stranka toženi stranki knjiži stroške, ki niso toženkini, s čimer ta smiselno zatrjuje, da vtoževana terjatev ne obstaja, predstavlja ugovor nenastale pravice. Ta ugovor pa spada v toženkino trditveno (in dokazno) breme. Tožena stranka bi zato morala določno opredeliti domnevne napake knjiženja prometa (npr. pri konkretno kateri transakciji, kdaj in katera napaka, ki ji gre v škodo, naj bi ji nastala). Pritožnica pa niti ne trdi, da je takšno trditveno breme zmogla (čeprav je dejstvo, da knjiženi stroški predstavljajo porabo po njeni plačilni kartici in gre torej za podatke iz njene spoznavne sfere).
ZST-1 člen 1, 1/3, 16. ZST-1 tarifna številka 1121. ZPP člen 105a, 105a/1.
napoved pritožbe - sodna taksa za napoved pritožbe - plačilni nalog za plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog
Sodišče prve stopnje je upoštevaje, da iz priloge 1 ZST-1 izhaja, da znaša taksa s količnikom 1,0 pri vrednosti spornega predmeta do 2.500,00 EUR 60,00 EUR (16. člen ZST-1), pravilno odmerilo sodno takso za napoved pritožbe zoper sodbo. Zato tožena stranka zgolj s pavšalnimi pritožbenimi navedbami, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, in da je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka, ne more biti uspešna.
ZPP člen 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 47, 47/4, 48, 48/1, 48/1-1, 51, 51/1, 51/1-2.
nagrada in stroški izvedenca - vrednotenje zahtevnosti mnenja - kriteriji za presojo zahtevnosti izvedenskega mnenja
V skladu z ustaljeno sodno prakso mora za oceno zahtevnosti izvedenskega mnenja kot zelo zahtevnega bodisi iz mnenja bodisi iz dodatnih izvedenčevih pojasnil izhajati, da je bila za proučitev dokumentacije in za izdelavo mnenja potrebna posebna angažiranost izvedenca, opravljanje preiskav in analiz, študij strokovne literature, ustrezna posvetovanja z drugimi strokovnjaki in podobno. V obravnavanem primeru te okoliščine niso podane in tudi pri priglasitvi stroškov izvedenec ni navedel uporabe posebnih metod ali postopkov, iz katerih bi izhajalo, da je bila zadana naloga tako zahtevna, da je zahtevala dodaten poglobljen študij in obsežne analize.
sodna taksa - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - občutno zmanjšana sredstva za preživljanje - obročno odplačilo sodne takse
Iz ugotovitev izpodbijanega sklepa izhaja, da pritožnica preživlja samo sebe in da trenutno prejema 781,21 EUR mesečno. To pa je, kot pravilno opozarja pritožba, mesečni dohodek, ki ne presega dvakratnika osnovnega minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene storitve (osnovni minimalni dohodek je v času odločanja znašal 392,75 EUR). Upoštevajoč navedeno višje sodišče pritrjuje pritožnici, da bi v primeru takojšnjega plačila 720,00 EUR, kar je le malo manj kot znašajo njeni mesečni prihodki, bilo njeno preživljanje občutno ogroženo. Zato je treba za pravilno uporabo materialnega prava njenemu predlogu za obročno plačilo sodne takse ugoditi.
ZIZ člen 23, 41, 62, 62/2. ZPP člen 108, 180, 180/1, 451.
postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - nepopolna tožba - dopolnitev tožbe po izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine - poziv na dopolnitev tožbe - dejstva in dokazi - nepopolna dopolnitev vloge - sklicevanje na dokaz - zavrženje tožbe
Dejstva, dokazi in pravna pravila tvorijo podlago tožbenega zahtevka. Tako dejstva kot dokazi morajo biti navedeni in predlagani že v tožbi, da lahko sodišče odloči o utemeljenosti tožbenega zahtevka. Navedba dejstev, ki po mnenju tožnika utemeljujejo tožbeni zahtevek, je poleg dokazov, s katerimi jih dokazuje, obvezna sestavina tožbe. Zgolj sklicevanje na dokazne listine, ne da bi tožnik sploh pojasnil, kakšen zahtevek z njimi uveljavlja, ne zadošča za obravnavo. Ker je tožeča stranka v postavljenem roku predložila zgolj listine (dokaze), medtem ko trditev o dejstvih, ki jih s predloženimi listinami dokazuje, ni z ničemer utemeljila, je pravilna presoja sodišča, da je ostala tožba tudi po pozivu na dopolnitev nepopolna.