sodna taksa - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - občutno zmanjšana sredstva za preživljanje - obročno odplačilo sodne takse
Iz ugotovitev izpodbijanega sklepa izhaja, da pritožnica preživlja samo sebe in da trenutno prejema 781,21 EUR mesečno. To pa je, kot pravilno opozarja pritožba, mesečni dohodek, ki ne presega dvakratnika osnovnega minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene storitve (osnovni minimalni dohodek je v času odločanja znašal 392,75 EUR). Upoštevajoč navedeno višje sodišče pritrjuje pritožnici, da bi v primeru takojšnjega plačila 720,00 EUR, kar je le malo manj kot znašajo njeni mesečni prihodki, bilo njeno preživljanje občutno ogroženo. Zato je treba za pravilno uporabo materialnega prava njenemu predlogu za obročno plačilo sodne takse ugoditi.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00016989
ZDZdr člen 39, 39/1. Ustava Republike Slovenije (1974) člen 19, 32.
pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za pridržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - trajanje pridržanja - prisilna hospitalizacija - duševna motnja - ogrožanje sebe in drugih - agresivnost - vožnja motornega vozila - osebna svoboda - svoboda gibanja - izvedenec psihiatrične stroke
Pritožbeno sodišče sprejema neposredne ugotovitve in oceno prvostopenjskega sodišča, oprto tudi na mnenje izvedenke psihiatrične stroke ter poročilo policije, da udeleženka zaradi svoje bolezni huje ogroža sebe in druge. Ni namreč zmožna kontrole svojega vedenja, ogroža naključne mimoidoče, v bolezenskem stanju je tudi že vozila avtomobil, v domačem okolju pa je agresivna.
ZIZ člen 23, 41, 62, 62/2. ZPP člen 108, 180, 180/1, 451.
postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - nepopolna tožba - dopolnitev tožbe po izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine - poziv na dopolnitev tožbe - dejstva in dokazi - nepopolna dopolnitev vloge - sklicevanje na dokaz - zavrženje tožbe
Dejstva, dokazi in pravna pravila tvorijo podlago tožbenega zahtevka. Tako dejstva kot dokazi morajo biti navedeni in predlagani že v tožbi, da lahko sodišče odloči o utemeljenosti tožbenega zahtevka. Navedba dejstev, ki po mnenju tožnika utemeljujejo tožbeni zahtevek, je poleg dokazov, s katerimi jih dokazuje, obvezna sestavina tožbe. Zgolj sklicevanje na dokazne listine, ne da bi tožnik sploh pojasnil, kakšen zahtevek z njimi uveljavlja, ne zadošča za obravnavo. Ker je tožeča stranka v postavljenem roku predložila zgolj listine (dokaze), medtem ko trditev o dejstvih, ki jih s predloženimi listinami dokazuje, ni z ničemer utemeljila, je pravilna presoja sodišča, da je ostala tožba tudi po pozivu na dopolnitev nepopolna.
Tožnik ima na računih cca 2.000,00 EUR in je lastnik več nepremičnin, tudi gozda in stanovanja, v katerem ne živi. Lastništvo teh nepremičnin tožniku omogoča pridobivanje dodatnih dohodkov (najemnine, prodaja nepremičnine, v primeru gozda prodaja lesa) ali pa pridobitev hipotekarnega kredita, zato popolna taksna oprostitev ne pride v poštev.
Plačilo sodne takse je treba odložiti, tako da bo tožnik lahko vnovčil svoje premoženje in na ta način pridobil sredstva za plačilo sodne takse.
razveljavitev potrdila o pravnomočnosti - predlog za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti - odprava napak - vročanje pisanj - osebno vročanje - nepravilnosti pri vročanju - pravilno vročanje - dejanska seznanitev s sodnim pisanjem - vložitev pravnega sredstva - delni odvzem poslovne sposobnosti - skrbništvo - zakoniti zastopnik stranke - odobritev skrbnika
Za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti se skladno s sodno prakso uporablja pravilo o razveljavitvi potrdila o izvršljivosti iz 42. člena ZIZ. Ta določba predvideva predlog oz. zahtevo za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti, ki omogoča odpravo napak pri vročanju oz. seznanitvi strank s sodnim pisanjem.
Pritožnik je bil s sklepom o dedovanju seznanjen, omogočeno mu je bilo izpodbijanje sklepa s pritožbo, ki jo je tudi vložil sam, odobril pa skrbnik. Pritožnik ni izkazal nobenih okoliščin, ki bi kazale na utemeljenost zahteve za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti sklepa o dedovanju.
Kot dokaz opravljene vročitve, ima obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi vse elemente javne listine in zato dokazuje resničnost tistega, kar je v njem potrjeno. Dovoljeno je sicer dokazovati, da so v njem ugotovljena dejstva neresnična, vendar samo z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za neverodostojnost, ne pa s posplošenim zanikanjem prejema sodne pošiljke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00017048
ZPP člen 214, 214/2, 451, 458, 458/1. OZ člen 104, 666, 668, 668/2. ZPPCP-1 člen 37.
gospodarski spor majhne vrednosti - prevozna pogodba - fiksen pravni posel - fiksen rok - posledice zamude - pravočasna izpolnitev kot bistvena sestavina pogodbe - protispisnost - prva pripravljalna vloga - prekluzija - nedovoljeni pritožbeni razlogi
Pritožbeni očitki o protispisnosti se ne nanašajo na napako tehnično-prenosne narave, pač pa na rezultat sodniškega sklepanja. Tožeča stranka sodišču prve stopnje pravzaprav očita napačno dokazno oceno, kar pa, v sporih majhne vrednosti, ni dopusten pritožbeni razlog.
Tožeča stranka sodišču prve stopnje očita kršitev določbe drugega odstavka 214. člena ZPP o domnevi priznanja nezanikanih dejstev. S tem uveljavlja nedovoljen pritožbeni razlog. Kot takšna pa je navedena (domnevna) relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka v postopku v sporih majhne vrednosti neupoštevna, zato se pritožbeno sodišče do slednje ni bilo dolžno opredeljevati.
V primeru, da gre za odločanje brez poprejšnjega obravnavanja, kakršen je tudi postopek odločanja o pritožbi, mora stranka zahtevati povrnitev stroškov v predlogu (torej pritožbi), o katerem naj odloči sodišče.
ZZVZZ-UPB3 člen 44a, 44a/1, 44a/2.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 225.
zdravljenje v tujini - povračilo stroškov - izčrpane možnosti zdravljenja v sloveniji - bolezen otroka
Za odločitev v predmetni zadevi je bistveno, da niso bili izpolnjeni standardi za varno kardiokirurško zdravljenje in da je bilo porušeno zaupanje med starši in zdravniki ter v zdravstveno osebje. Starši so o negativnih rezultatih poročila vedeli že pred njegovo izdajo. Obstajalo je splošno nezaupanje do zdravnikov, starši pa so hkrati sami videli, da tudi odnosi med zdravstvenim osebjem ni bilo urejeno. Ker zakoniti zastopnik mld. tožnika po ugotovitvah prvostopenjskega sodišča nadalje ni bil deležen niti ustrezne pojasnilne dolžnosti glede najoptimalnejšega termina za izvedbo srednje težke operacije srca, je pravilno zaključilo, da je v konkretnem primeru izpolnjen dejanski stan iz 1. odst. 44.a člena ZZVZZ-M. V kritičnem obdobju, ko je bil otrok deležen operacije v tujini so bile v Sloveniji izčrpane možnosti zdravljenja.
pripor - priporni razlog - priporni razlog ponovitvene nevarnost - priporni razlog begosumnosti
Že samo dejstvo, da v dosedanjem teku postopka ni bilo mogoče z gotovostjo ugotoviti obdolženčeve istovetnosti in da naj bi pri sebi imel in tudi na PP postaji K uporabil osebno izkaznico na ime R. W., za katero je preiskovalni postopek z gotovostjo pokazal, da gre za ponaredek, medtem, ko mu je bil ta dokument odvzet kot osebi z imenom I. H., tako, kakor je to videti iz zapisnika o zasegu predmetov na list. štev. 21. spisa, zadošča za zelo velik dvom o pravi obdolženčevi identiteti oz. za ugotovitev, da je priporni razlog begosumnosti pri njem podan.
prisilno pridržanje na zdravljenju v zaprtem oddelku psihiatrične bolnice - pogoji za prisilno zdravljenje
Okoliščina, ki jo pritožba poudarja, da nevarnost za okolico temelji izključno na domnevni možnosti nepredvidljivega ravnanja, ni odločilna. Odločilna je nedvomna ugotovitev izvedenke v tem postopku po sedaj ugotovljenem stanju udeleženca, da je zaradi duševne motnje prizadeta njegova voljna sfera v takšni meri, da ta zaenkrat nima sposobnosti oblikovati pravno relevantne izjave volje glede svojega zdravljenja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSK00017626
ZZK-1 člen 13, 13/1-4, 19, 40, 120, 120/2, 140, 147, 148, 149, 152.. ZPP člen 196, 335, 335-1, 335-4, 343.. SPZ člen 65, 65/1, 213, 213/1.
vpis stvarne služnosti - nerazdeljena solastnina - solastno služeče zemljišče - solastniki nepremičnine kot nujni sosporniki - učinek pravdnih dejanj enega od sospornikov na ostale sospornike - nujno sosporništvo na pasivni strani - navedba listin, ki so podlaga za vpis - vsebina vpisa pravice v zemljiško knjigo - vsebina zemljiškoknjižnega predloga - obligatorna sestavina pritožbe
Predlagana je vknjižba služnosti, služeča nepremičnina je v solastnini nasprotnih udeležencev. Nasprotni udeleženci so zato nujni sosporniki, saj se lahko služnostna pravica predlagatelja vknjiži pri obeh osnovnih položajih hkrati, torej pri deležu do ½ obeh nasprotnih udeležencev. Gre za nujno sosporništvo na pasivni strani, mogoče je doseči le enako odločitev, zato učinek procesnega dejanja enega velja tudi za drugega.
določitev izvršitelja - določitev izvršitelja s strani zbornice izvršiteljev slovenije - predlog upnika za določitev drugega izvršitelja - določitev novega izvršitelja - smrt izvršitelja med postopkom - izvršitelj prevzemnik - prevzemnik poslov po pokojnem izvršitelju
Z določitvijo prevzemnika po predsedniku Zbornice se sicer zasleduje kontinuirano opravljanje izvršbe, vendar ima navedena določitev vedno začasen in subsidiaren pomen. Odločitev predsednika Zbornice nima nikoli prednosti pred upnikovo pravico do izbire izvršitelja, kar potrjuje zakonska ureditev, da mora sodišče, četudi je določen prevzemnik, vedno slediti volji upnika in ga celo pozvati, da jo izrazi (peti odstavek 287. člena ZIZ). Neodzivnost upnika sicer šteje kot soglasje s prevzemnikom, a še takrat mora sodišče izdati sklep o določitvi izvršitelja (potrditi odločitev Zbornice).
invalidska pokojnina - I. kategorija invalidnosti - datum nastanka invalidnosti
Datum nastanka invalidnosti je strokovno medicinsko vprašanje, ki se ugotovi na podlagi razpoložljive medicinske dokumentacije. V kolikor ga na tej podlagi ni mogoče opredeliti, se v praksi toženca, kot datum invalidnosti opredeli datum pregleda pri invalidski komisiji. Invalidnost torej nastane (najkasneje) takrat, ko se invalidska komisija neposredno seznani s stanjem zavarovanca oziroma njegovo invalidnostjo.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00017106
ZIL-1 člen 47. ZPOmK-1 člen 63a, 63a/2, 63a/3, 63b, 63b/2. ZIZ člen 272, 272/1. URS člen 74. Uredba (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o blagovni znamki Evropske unije člen 9, 124a, 125/1, 131/2. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 4/1.
začasna odredba - znamka - kršitev pravic iz znamke - nelojalna konkurenca - določen zahtevek
Na uspeh s svojim zahtevkom na varstvo pred kršitvijo znamke lahko upravičenec upa le, če določno opredeli domnevno kršeči znak.
ZPIZ-2 člen 63, 63/1, 63/2, 63/2-1, 63/2-2, 63/2-3.
I. kategorija invalidnosti - invalidska pokojnina - sprememba v zdravstvenem stanju - nasprotje v izvedenskih mnenjih
Sicer se v skladu s 1. alinejo 2. odstavka 63. člena ZPIZ-2 v I. kategorijo invalidnosti razvršča zavarovance, ki niso zmožni opravljati organiziranega pridobitnega dela ali svojega poklica in nimajo več preostale delovne zmožnosti, v II. ali III. kategorijo pa zavarovance, pri katerih je še podana preostala delovna zmožnost v smislu definicij iz 2. in 3. alineje 2. odstavka 63. člena ZPIZ-2. Čeprav invalidnost po cit. definiciji ni izključno medicinska kategorija, temveč tudi pravna, ne pomeni, da bi v primeru, kot je obravnavani, ko sta sodnomedicinska izvedenca prišla do diametralno nasprotnih zaključkov o obstoju oz. neobstoju preostale delovne zmožnosti in s tem invalidnosti, lahko sodišče, ki ne razpolaga z medicinskim strokovnim znanjem, samo kvalificirano odpravljalo nasprotja v mnenjih zdravnikov različne specialnosti.
Na podlagi tako nasprotujočih si medicinskih ocen, ko sta IK1 in IK2 v predsodnem postopke ocenili, da pri tožnici zdravljenje še ni zaključeno, sodna izvedenka medicine dela, prometa in športa, da pri njej ni zdravstvenih sprememb, ki bi jo invalidizirale, specialist psihiater pa, da je delazmožnost tožnice za opravljanje s. p. dejavnosti izgubljena, oziroma bi bila kvečjemu zmožna za kakšna druga, manj zahtevna dela od računovodskih, zadeve ni bilo mogoče pravilno presoditi. Nasprotje v sodno izvedenskih mnenjih bi sodišče moralo odpraviti s pridobitvijo skupne, strokovno usklajene ocene obeh medicinskih strokovnjakov.
pogojna ločitvena pravica - ločitvena pravica - priznanje terjatev in ločitvenih pravic - učinek sklepa o potrditvi prisilne poravnave - predhodna odredba- stečajni postopek
V konkretnem primeru je bila tožeči stranki v postopku prisilne poravnave pred Okrožnim sodiščem v Celju St 392/2014 na podlagi pravnomočnega sklepa o potrditvi prisilne poravnave priznana terjatev in ločitvena pravica na poslovnem deležu dolžnika v družbi D.L. d.o.o.
Dejstvo je, da je upraviteljica prijavljeno ločitveno pravico tožeče stranke priznala, prerekal je tudi ni nihče od upnikov, zato, kot pravilno navaja tožeča stranka, ima ravnanje dolžnika oziroma upravitelja v postopku prisilne poravnave enake učinke kot pripoznava tožbenega zahtevka v pravdnem postopku.
V primeru, če pride med pravdo do delnega umika tožbe, se odloča o stroških od umaknjenega dela tožbenega zahtevka po pravilu iz prvega odstavka 158. člena ZPP, od preostanka vtoževanega zneska pa se stroški odmerijo po uspehu. Določbi drugega odstavka 154. člena ZPP in prvega odstavka 158. člena ZPP se ne izključujeta, ampak dopolnjujeta tudi, kadar tožena stranka samo delno izpolni tožbeni zahtevek, tožnik pa se s tem strinja. Če tožbo takoj po delni izpolnitvi tožbenega zahtevka umakne, lahko zahteva od toženca toliko pravdnih stroškov, kolikor mu jih pripada po drugem odstavku 154. člena ZPP.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - sprememba zakona
Vrhovno sodišče RS je v podobnem primeru poudarilo, da je glede na novo določbo v 31. členu ZDR-1 navedba razloga za sklenitev pogodbe za določen čas obvezna sestavina pogodbe. Opustitev navedbe takšnega razloga posledično pomeni, da je pogodba sklenjena v nasprotju z zakonom in se na podlagi 56. člena ZDR-1 šteje, da je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00019618
ZDR člen 184.. OZ člen 131, 149, 150, 153, 153/2, 153/3, 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - soprispevek oškodovanca - nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina - ekskulpacijski razlog
Tožnik se je poškodoval, ko se je zaradi udarca težkega kladiva ob vijak okrušil košček kovine in mu priletel v oko. Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da udarjanje z 10 kg težko macolo ob kovino z vso močjo, da izbiješ vijak, predstavlja nevarno dejavnost. Ugotovljene okoliščine, da je šlo za udarjanje z 10 kg težko macolo ob kovino, da je šlo očitno za napako v materialu, saj iz izvedenskega mnenja sodnega izvedenca izhaja, da do okruškov praviloma ne pride in ob dejstvu, da to opravilo ni bilo običajno pri toženi stranki, so tudi po presoji pritožbenega sodišča okoliščine, zaradi katerih je tveganje za nastanek škode večje od običajnega. Za škodo od nevarne dejavnosti pa v skladu s 150. členom OZ odgovarja tisti, ki se s tako dejavnostjo ukvarja, to je tožena stranka.
Tožnik s tem, ko pri navedenem opravilu ni uporabil zaščitnih očal, ni soprispeval k nastanku škode. Ob upoštevanju mehanizma tožnikove poškodbe in dodatnega pojasnila sodne izvedenke na naroku, da imajo takšne primere poškodb, kot jo je utrpel tožnik, tudi z zaščitnimi očali, je prepričljiv dokazni zaključek sodišča prve stopnje, da tožniku ni mogoče očitati soprispevka k nastali nezgodi.