KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSK0005500
Ustava RS člen 54, 56, 56/1. ZKP člen 371, 371/1-8. KZ člen 183.
nezakoniti dokazi – poseg v pravico do zasebnosti mladoletne oškodovanke – spolni napad na osebo, mlajšo od 15 let – privolitvena sposobnost otroka v spolne dejavnosti
Čeprav pritožnik v pritožbi navaja, da so „absolutno določene mejne starosti privolitvene nesposobnosti v spolno dejavnost nujno zlo“, v pritožbi obširno utemeljuje svoje stališče glede sprejemljivosti oziroma nesprejemljivosti zakonske ureditve kaznivega dejanja spolnega napada na osebo mlajšo od 15 let. Glede konkretne obravnavane zadeve nato izpelje zaključek, da oškodovanki v času, ko je bila stara 13 let, ni bilo mogoče odreči pravice do spolne samoodločbe, glede na ugotovitve sodne izvedenke, da so bile njene intelektualne sposobnosti nadpovprečne, njena socialna, emocionalna in osebnostna zrelost v sorazmerju in ustrezne njeni kronološki starosti, njena celotna osebnostna zrelost morda celo malo akcelerirana, torej emocialno, osebnostno in socialno normalno zrelo dekle ali morda celo malo bolj zrela kot njene sovrstnice. Tako stališče ni sprejemljivo, saj kot sam pritožnik izpostavlja, otroci uživajo človekove pravice in temeljne svoboščine v skladu s svojo starostjo in zrelostjo. Oba prej navedena pogoja morata torej biti podana kumulativno. Že sam zakonodajalec je v 183. členu KZ predpisal starostno mejo pod katero otroku v nobenem primeru, tudi ob predpostavki zrelosti, ni priznana privolitvena sposobnost v spolne dejavnosti, če je podano očitno nesorazmerje med njegovo zrelostjo in zrelostjo storilca. V takšnih primerih tudi izrecna privolitev otroka v spolno dejanje, niti pobuda za spolno dejanje, ne more ekskulpirati storilca in je zato razlogovanje pritožnika, da oškodovanki glede na celotno osebnostno zrelost ni bilo mogoče odreči pravice do spolne samoodločbe, neutemeljeno. Država otroku do določene starosti zaradi varovanja njegove spolne integritete oziroma zaradi varovanja njegovih koristi ne priznava privolitve sposobnosti v spolne dejavnosti, kot tudi po drugi strani ne priznava kazenske odgovornosti otrok za storjena kazniva dejanja in izključuje kazenske sankcije proti njim (tako npr. 71. člen KZ).
Pri oceni izgubljenega dobička se upošteva dobiček, ki bi ga bilo mogoče utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari ali glede na posebne okoliščine, ki pa ga zaradi oškodovalčevega dejanja ali opustitve ni bilo mogoče doseči. Stališče prvostopenjskega sodišča, da bi morala tožeča stranka predložiti dejanske pogodbe, ki jih zaradi nesreče ni uspela realizirati, je napačno.
kompenzacijska pogodba – obstoj vzajemnih obveznosti – pobotni ugovor
Zaključek sodišča prve stopnje, da za odločitev o pobotnem ugovoru in o tožbenem zahtevku po nasprotni tožbi sama po sebi zadostuje presoja, da je tožena stranka s kompenzacijsko pogodbo priznala, da njena terjatev do tožeče stranke v višini 246.527,14 EUR iz naslova DDV, plačanega po Pogodbi o finančnem leasingu št. 1005172, ki je bila kasneje razdrta, ne obstaja, je napačen.
nadomestilo plače za čas čakanja na ustrezno zaposlitev - zavarovanje za ožji obseg pravic - revizija
Toženka je ravnala pravilno, ko je v reviziji prvostopno odločbo spremenila tako, da je odločila, da tožnica nima pravice do nadomestila plače za čas čakanja na ustrezno zaposlitev, saj je glede tega že bilo pravnomočno odločeno po ugotovitvi revizorja za matično evidenco, da je bila tožnica v spornem času zavarovana za ožji obseg pravic.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1,88/6, 118, 118/1, 131, 131/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta - rok za podajo odpovedi - sodna razveza - odškodnina - kriteriji za odmero - regres za letni dopust
Posledica izvedene reorganizacije znotraj družbe in ukinitve delovnega mesta tožnice v letu 2007 je bila, da je tožena stranka tožnici podala (nezakonito, predhodno) redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Iz istega razloga ji v letu 2010 pogodbe o zaposlitvi ni mogla zakonito (ponovno) odpovedati iz poslovnega razloga, saj je takšna odpoved podana po izteku prekluzivnega šestmesečnega roka.
ZST-1 člen 5, 5/2, 5/2-1, 13, 13/1. ZPP člen 105a, 105a/2, 105a/3.
nastanek taksne obveznosti – pravočasnost predloga za oprostitev plačila sodne takse – zapadlost v plačilo
Datum nastanka taksne obveznosti ostane nespremenjen, ne glede na rok, ki ga je določilo sodišče v nalogu za plačilo sodne takse. Tudi določbe tretjega odstavka 105.a člena ZPP ni mogoče razlagati tako. Ta govori le o pravnih posledicah, v kolikor taksa v roku iz drugega odstavka 105.a člena ZPP ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, kar pa še ne pomeni, da sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu sodnih taks ne učinkuje tako in od takrat, kot to določa prvi odstavek 13. člena ZST-1.
ZDR člen 83, 83/2, 84, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ člen 265.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovor - rok za pripravo zagovora - mnenje sindikata - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Tožena stranka je spoštovala z zakonom določen tridnevni rok, ki mora miniti med prejemom vabila na zagovor in zagovorom. Četudi je tožnik zaprosil za daljši rok za pripravo na zagovor (za preložitev zagovora), pa tožena stranka njegovi prošnji ni ugodila, toženi stranki ni mogoče očitati, da je kršila določbe o postopku pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Dolžna je bila spoštovati le minimalni rok za pripravo na zagovor, ki ga določa zakon.
STVARNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSK0005030
ZPP člen 154, 154/1, 155, 155/1. ZTLR člen 28. SPZ člen 44, 44/2.
ZPSPP člen 27.
gradnja na tujem svetu - priposestvovanje - načelo dobre vere in zaupanja v zemljiško knjigo
Pravica, pridobljena s priposestvovanjem, ne sme biti na škodo tistemu, ki je v dobri veri in zaupanju v javne knjige pridobil pravico, še preden je bila s priposestvovanjem pridobljena pravica vpisana v javno knjigo.
nadomestilo plače – čakanje na delo - odpoved pravici - sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi
Ker je bil razlog, da tožnik v določenem obdobju ni delal, izključno na stani tožene stranke, ki mu ni zagotavljala dela oziroma ga je poslala na čakanje, je tožnik upravičen do nadomestila plače v celoti, to je v višini 100 % osnove. Gre za pravico iz delovnega razmerja, ki se ji tožnik niti ni mogel odpovedati (v sporazumu o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi).
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je podala tožena stranka, ker naj bi tožnik kršil navodila zdravnika, ni utemeljena. Tožnik je imel sicer res predpisano, da mora biti v času zdravljenja doma in mirovati, kar pa ne pomeni, da bi moral biti ves čas v svojem stanovanju (sobi v nastanitvenem domu), ampak se je lahko sprehajal po domu do sosednjih sob in do dvorišča, saj to ni poslabšalo njegovega zdravstvenega stanja.
ZZVZZ člen 80, 81, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232.
začasna nezmožnost za delo - brezposelna oseba
Začasna nezmožnost za delo (bolniški stalež) brezposelnega zavarovanca se ne ugotavlja glede na delovno mesto po pogodbi o zaposlitvi, na katerem je tožnik nazadnje delal, temveč glede na to, ali je tožnik, upoštevaje zdravstveno stanje, zaposljiv in ali ga lahko Zavod za zaposlovanje napoti na ustrezno ali primerno zaposlitev.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 171, 179. ZVZD člen 1, 5.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - deljena krivda - nepremoženjska škoda
Popravilo pnevmatike in uporaba izvijača ni nevarna dejavnost, tako da ni podana objektivna odgovornost tožene stranke. Je pa podana njena krivdna odgovornost za škodo, ki jo je tožnik pri popravilu pnevmatike utrpel (ker mu je izvijač spodletel in ga ranil v oko), ker je nad njim opustila dolžno nadzorstvo, zaradi česar je delo opravljal z neprimernim orodjem, tako kot je videl sodelavca. Zaradi samoiniciativnega, laičnega in neprimernega pristopa k delu je tožnik za škodo sokriv do ene tretjine.
ZPP člen 154, 154/1, 158. ZFPPIPP člen 301, 301/8.
prenehanje pravne koristi upnika za vodenje pravde – umik tožbe – pravdni stroški
Prvostopenjsko sodišče je tožbo zavrglo, na podlagi določbe osmega odstavka 301. člena ZFPPIPP. Ugotovilo je, da je bila terjatev tožeče stranke v celoti priznana, vsled česar je prenehala njena pravna korist za vodenje pravde o tej terjatvi. Tožeča stranka se zoper zavrženje tožbe ne pritožuje. Pritožbeno sodišče bi trditve o tem, da ji je tožena stranka neutemeljeno povzročila pravdne stroške, presojalo le, v kolikor bi se tožeča stranka pritožila tudi zoper odločitev o zavrženju tožbe.
ZDR člen 32, 35, 87, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 257, 257/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - vročanje odpovedi
Dejstvo, da je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici vročena po poteku roka za podajo odpovedi, ne vpliva na njeno zakonitost, saj je bila podana pravočasno. Kot dan podaje odpovedi se šteje dan, ko je generalni direktor tožene stranke odločil, da se odpoved vroči po običajni poti, kot je bila v veljavi pri toženi stranki (kar je tudi v skladu z zakonskimi določbami o vročanju odpovedi).
ZDR člen 130, 130/2. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije člen 80, 80/1, 80/1-4, 81, 81/5.
povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela - božičnica
Za odločitev o višini povračila stroškov prevoza na delo in z dela je bistveno, ali na poti od kraja prebivališča tožnice do kraja, kjer opravlja delo, obstaja javni prevoz v časovno sprejemljivih okvirih. Pri tem je bistveno tudi, kakšna je časovna izguba delavca, če tak javni prevoz uporablja.
Če dolžnost izplačila božičnice ni dogovorjena s podjetniško kolektivno pogodbo ali splošnim aktom delodajalca, ni pravne podlage za ugotavljanje pogojev oz. meril za pridobitev te pravice.