PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0062677
ZASP-B člen 26, 26/4.
avtorska pravica – nadomestilo za uporabo glasbenih del – male avtorske pravice – SAZAS – veljavnost pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del – valorizacija – exceptio illegalis
Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del iz leta 2006 ne predstavlja pravne podlage za revalorizacijo tarifnih postavk iz tarifne priloge Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del iz leta 1998.
Za veljavno sprejetje Pravilnika-06 skupaj s tarifnim delom bi bilo potrebno soglasje reprezentativnih združenj, vendar ga tožeča stranka ni imela. Pravilnik-06 je tako sprejela enostransko in v tarifnem delu občutno (upoštevajoč inflacijo) dvignila višino nadomestil za uporabo glasbe. Po pravilnih ugotovitvah prvega sodišča tarifa iz Pravilnika–06 ni bila sprejeta po postopku, ki ga je predvideval zakon, zato takšno zvišanje tarife ni veljavno.
Po 3. členu ZS, ki pomeni realizacijo 125. čl. Ustave RS, je sodnik pri odločanju vezan le na zakon, ustavo, splošna načela mednarodnega prava in mednarodne pogodbe. Podzakonskega predpisa, glede katerega oceni, da ni v skladu z zakonom, ne sme uporabiti. Ker pravilnik ni bil sprejet na zakonit način, ga sodišče ni smelo uporabiti, s tem pa ni v ničemer poseglo v pristojnosti ustavnega sodišča.
odškodninski zahtevek zavoda za zdravstveno zavarovanje – stroški zdravljenja – dejansko stanje – vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo – deljena odgovornost – solidarna odgovornost – prispevek oškodovanca
Pravdno sodišče je v primeru, ko odloča o tožbenem zahtevku, ki temelji na istem dejanskem stanju, na podlagi katerega je že bilo, s pravnomočno obsodilno sodbo, odločeno v kazenskem postopku, vezano na ugotovitve o obstoju kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca.
Ob neizpodbijanih dejanskih ugotovitvah sodišča prve stopnje je zaključek o prispevku zavarovanke tožeče stranke k nastali škodi v višini 30 % materialnopravno pravilen.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – valorizacija delnih plačil
Pri delnem plačilu ni pomembno le, kakšen nominalni znesek je bil plačan, ampak predvsem v kakšnem deležu je odškodninska obveznost s plačilom prenehala oziroma v kakšnem deležu še obstaja in se valorizira dalje. Upoštevanje deleža obveznosti, ki je zaradi plačila prenehal in (morebitno) obsodbo dolžnika zgolj na plačilo ostalega deleža obveznosti, pa je mogoče doseči le z valorizacijo delnega plačila.
dokazovanje z listinami – eventualna maksima – materialno procesno vodstvo
Na glavni obravnavi je bil toženec opozorjen na predložitev dokazov za svojo trditev „da je do sedaj vse vrnjeno“. Če je imel listino, ki jo prilaga k pritožbi, na glavni obravnavi, bi to listino kot dokaz o delnih plačilih oziroma o celotnem plačilu, moral predložiti. Materialno pravdno vodstvo sodišča v smislu določbe 285. člena ZPP je bilo zadostno. Toženčeva krivda torej je, da dokaza ni predložil do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave, zato pritožbeno sodišče šele k pritožbi priloženega dokaza ni upoštevalo.
razmerja med starši in otroci – preživnina – potrebe otroka – zmožnosti zavezanca - listine v tujem jeziku
Obseg otrokovih potreb (izraženih v denarju) sodišče objektivizira z višino potreb otroka primerljive starosti, pri tem pa upošteva še posebnosti konkretnega primera. Oporo za objektivizacijo potreb sodišču daje okvirna specifikacija življenjskih stroškov za konkretnega otroka.
Sodišče brez soglasja strank dokazne ocene ne sme opreti na listine v tujem jeziku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0062670
ZPP člen 315. OZ člen 131. Pravilnik o tehničnih ukrepih in zahtevah za varno obratovanje kopališč in za varstvo pred utopitvami na kopališčih člen 6, 12, 12/2.
javno kopališče – bazen – padec v dezinfekcijskem bazenčku – zdrs na klančini dezinfekcijskega bazenčka – krivdna odgovornost upravljalca kopališča– objektivna odgovornost – soodgovornost oškodovanca – soprispevek oškodovanca - upravljalec javnega kopališča
Dezinfekcijski bazen ni nevarna stvar oziroma da hoja po njem ne predstavlja nevarne dejavnosti.
2. odstavek 12. člena Pravilnika o tehničnih ukrepih in zahtevah za varno obratovanje kopališč in za varstvo pred utopitvami na kopališčih člen določa, da mora drsnost talnih oblog v bazenčkih za noge ustrezati predpisanemu standardu. Temu v konkretnem primeru toženka ni uspela zadostiti, torej ni ravnala z dolžno skrbnostjo in je krivdno odškodninsko odgovorna za tožnici (pri padcu) nastalo škodo. Soprispevek tožnice (neprimerna hoja) k nastanku škode je 20%.
odškodninska odgovornost šole – športna vzgoja - skok čez kozo – dolžno nadzorstvo
Šola za škodo, ki jo mladoletnik utrpi pri uri športne vzgoje, ne odgovarja, če dokaže, da je bilo nadzorstvo nad mladoletnikom opravljano na dolžni način ali da bi škoda nastala tudi pri skrbnem nadzorstvu ter da je učitelj v danih okoliščinah ravnal tako, kot je treba.
obnova postopka – rok za vložitev predloga za obnovo postopka – vročanje pravni osebi – nadomestna vročitev – sprememba sedeža – zloraba pravic
V skladu z načelom dobre vere in poštenja nasprotna stranka ne more pričakovati, da se bo vročitev opravila na registriranem, a dejansko nepravilnem naslovu nasprotnika, če sama ve za njegov pravi naslov. V takšnem primeru gre namreč za zlorabo pravic, kar mora sodišče po 11. členu ZPP preprečiti.
sodba na podlagi pripoznave - napake volje - zmota
Sodba ne podlagi pripoznave se sicer lahko izpodbija zaradi tega, ker naj bi bila izjava o pripoznavi dana v zmoti, vendar pa mora biti ta zmota nezakrivljena. Takšne zmote pa ne predstavlja morebitni nesporazum pri komunikaciji med toženo stranko in njenim pooblaščencem.
ZPP člen 155, 158, 187, 319, 328. ZOdvT člen 15, 16, 21, 21/2, 27, 27/1.
vrednost spornega predmeta – odmera stroškov – umik tožbe – opredelitev stranke – napačna označba stranke
Ne gre za primer, ko za sodišče in toženko ni sporno, kdo dejansko je toženka v postopku, kar bi posledično pomenilo, da ima tožnica možnost napako nepravilne označbe odpraviti.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 39, 44, 45, 45/3, 48, 48/1, 48/1-3, 48/2, 49, 50, 51, 51/2, 51/2-4. ZPP člen 249.
sklep o odmeri nagrade izvedencu - višina nagrade - izgubljeni zaslužek izvedenca - materialni stroški - dopolnilno izvedensko mnenje
Novi Pravilnik med stroški izvedenca izgubljenega zaslužka sploh več ne omenja, kar pomeni, da izvedenec, ki ima v konkretnem primeru status samostojnega podjetnika posameznika, ni (več) upravičen do povrnitve izgubljenega zaslužka.
ugovor zoper sklep o izvršbi – zamudne obresti – zastaranje – judikatna terjatev
Judikatno terjatev, za katero velja 10 letni zastaralni rok, predstavljajo samo tiste obresti, ki so zapadle do trenutka, na katerega se nanaša izvršilni naslov (ne glede na datum njegove pravnomočnosti).
ZAVAROVANJE TERJATEV – IZVRŠILNO PRAVO – PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VSL0069974
ZIZ člen 23, 41a, 62, 257, 257/1, 258, 258/1, 258/1-1. ZM člen 1, 2, 16, 16/2, 107. ZPP člen 436, 436/3.
predhodna odredba – bianco menica kot verodostojna listina
Bianco menica z izpolnitvijo manjkajočih sestavin v skladu s pooblastilom postane prava menica in kot taka verodostojna listina v smislu določb ZIZ, zato je tudi izvršba na podlagi bianco menice dovoljena.
Pritožbene (prej ugovorne) navedbe, da menica ni izpolnjena skladno z dolžnikovim pooblastilom, v postopku zavarovanja s predhodno odredbo niso pravno upoštevne. O njih bo sodišče prve stopnje odločalo, ko bo presojalo utemeljenost tožbenega zahtevka.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0072320
ZGD člen 7, 32, 263, 263/2, 263/4, 515, 515/6. OZ člen 70, 116, 239, 239/1, 387.
zastopanje – ravnanje direktorja – veljavnost poslov s tretjimi osebami – odgovornost za neizpolnitev pogodbe – nemožnost izpolnitve, za katero ne odgovarja nobena stranka
Le tožena stranka je tista, ki je odgovorna za izpolnitev pogodbe. Zatrjevanega nevestnega in nepoštenega ravnanja direktorja tožene stranke ni mogoče upoštevati kot spremenjenih okoliščin, ki so nastale po sklenitvi pogodbe in so povzročile nemožnost izpolnitve pogodbe, saj gre pri ravnanjih direktorja tožene stranke za ravnanja, ki zavezujejo toženo stranko neposredno.
izvršitev odločbe o stikih z otrokom – odlog izvršbe – vezanost sodišča na pravno podlago – varovanje koristi otroka – izvršitev z izrekanjem denarne kazni
Sodišče bi predlog za odlog moralo obravnavati po šestem odstavku 238.f člena ZIZ, ki se ne nanaša samo na izvršitev z neposredno izročitvijo, ampak tudi na izvršbo z izrekanjem denarnih kazni. V postopkih v zvezi z izvrševanjem odločb o otrokovih stikih gre za specifične postopke, v katerih je prvo vodilo varovanje koristi otroka, zato ozko, formalno tolmačenje ni v skladu z namenom zakona. Predlog za odlog bi zato sodišče prve stopnje moralo vsebinsko obravnavati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE - IZVRŠILNO PRAVO
VSL0058555
URS člen 25. ZST-1 člen 1, 1/3, 9, 9/1, 10, 10/4, 34a.
pritožba zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog – pravica do pravnega sredstva - taksa za pritožbo zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog
Taksna obveznost za pritožbo zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog ni predvidena.
Upoštevajoč ustavno zajamčeno pravico do pravnega sredstva in novo določbo tretjega odstavka 1. člena ZST-1 (dodano z novelo ZST-1A), je v izvršilnem postopku pritožba zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog, v primerih, ko je treba uporabiti določbe novele ZST-1A, dovoljena.
Sodišče stranki s tem, ko njeno pravno sredstvo obravnava, ne da bi prej odločilo o njenem predlogu za oprostitev sodne takse za to pravno sredstvo, ne prekrši nobene procesne pravice, temveč ravna kvečjemu v strankino korist.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - ravnanje oškodovanca
V tožnikovem primeru, ko se je vzpenjal in sestopal po poledenelih in zasneženih betonskih ploščah, so podane takšne specifične okoliščine, ker je kljub običajni pazljivosti in uporabi službene obutve povečana nevarnost zdrsa in padca. Gre za nevarno dejavnost, tako da je podana objektivna odgovornost tožene stranke. Za razbremenitev te odgovornosti ne zadošča ugotovitev, da je bilo ravnanje tožnika kritičnega dne nepravilno, ker naj bi pri sestopu (ko je prišlo do nezgode) lahko izbral drugo, varnejšo pot.
Taksa za obravnavano pritožbo ni bila plačana, čeprav je bil notar k temu ob elektronski vložitvi pritožbe pozvan s plačilnim nalogom. Ker je plačilo takse za pritožbo procesna predpostavka, brez katere vsebinsko obravnavanje pritožbe ni možno, je moralo pritožbeno sodišče pritožbo šteti za umaknjeno, ne da bi se vsebinsko ukvarjalo z njeno utemeljenostjo (7. odstavek 125.a člena ZZK-1).
V tem sporu je tožnica tožbo umaknila, zato je nasprotni stranki dolžna povrniti stroške postopka. Te obveznosti bi bila razbremenjena le v primeru, če bi tožbo umaknila takoj po tistem, ko je tožena stranka tožbeni zahtevek izpolnila.