Po določilu 12. čl. OZ se v obligacijskih razmerjih gospodarskih subjektov za presojo potrebnih ravnanj in njihovih učinkov upoštevajo poslovni običaji, uzance in praksa, vzpostavljena med strankama. Torej je že na podlagi navedenega določila jasno, da uporaba uzanc prihaja v poštev tako pri gradbeni, kot tudi pri podjemni pogodbi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - organizacijski razlog - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji - možnost za nadaljnjo zaposlitev - rok za podajo odpovedi
Tožena stranka ni bila dolžna takoj, ko je nastal razlog za odpoved, tožniku podati redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga (saj znaša rok za podajo odpovedi 6 mesecev), je bila pa dolžna ravnati v skladu s tretjim odstavkom 88. člena ZDR ter iskati možnost za zaposlitev tožnika pod spremenjenimi pogoji. Tudi na novo sistemizirano prosto delovno mesto vodje razvojnih projektov - strojništvo, za katero naj bi tožnik izpolnjeval formalne pogoje, je bila dolžna ponuditi tožniku, ne pa na tem delovnem mestu zaposliti novega delavca.
ZFPPIPP člen 9, 9/4, 442, 442/1, 443, 350. ZPP člen 318, 318/1, 338, 338/2. ZZad člen 40, 40/1, 40/2.
zadruga - izbris zadruge iz sodnega registra brez likvidacije - stečaj zadruge
Zadruga odgovarja za svoje obveznosti z vsem premoženjem; če je nad zadrugo uveden stečaj, se morebitni primanjkljaj najprej poravna z izterjavo neplačanih deležev in če tudi izterjani deleži ne zadostujejo za popolno poplačilo upnikov, odgovarjajo člani zadrugi v stečaju za primanjkljaj v skladu z zadružnimi pravili.
ZDR člen 35, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 204.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - tatvina - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je zakonita, saj ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov pogodbenih strank z delovnim razmerjem ni bilo mogoče nadaljevati niti do izteka odpovednega roka. Tožnik je bil pri toženi stranki zaposlen kot varnostnik, torej na delovnem mestu, ki terja od delavca dodatno vestnost in poštenost. Iz tega razloga tožena stranka tožniku zaradi njegovega ravnanja, ki ima vse znake tatvine, ne more več zaupati in je medsebojno razmerje dokončno porušeno.
Pravilna je odločitev, da se zavrže tožba, ki ne vsebuje tožbenega zahtevka tudi po tem, ko jo je tožnik "popravil" na podlagi sklepa sodišča prve stopnje.
plača - povračilo stroškov v zvezi z delom - dnevnice - regres za letni dopust - dokazno breme - izvedensko mnenje
Dokazno breme, da je poravnal vse obveznosti do delavca iz naslova plače in drugih prejemkov iz delovnega razmerja, ki jih je dolžan plačati po zakonu, kolektivni pogodbi ter pogodbi o zaposlitvi, je na delodajalcu.
ZDR člen 184, 184/2. ZJU člen 24, 24/1, 149, 149/1, 149/1-3, 152, 152/1. OZ člen 131, 179.
premestitev - sklep o premestitvi - delovne potrebe - odškodninska odgovornost - elementi odškodninskega delikta - protipravno ravnanje - nepremoženjska škoda
Tožnik ni bil odpoklican oziroma premeščen z delovnega mesta v tujini zaradi razlogov, ki so bili navedeni v njegovi pogodbi o zaposlitvi kot razlogi za prekinitev pogodbe, ampak zaradi spremenjene organizacije pri toženi stranki. Glede na to je bila njegova premestitev, ki je temeljila na 3. točki prvega odstavka 149. člena ZJU, pravilna in zakonita.
ZDR člen 204, 204/5. ZZ člen 36, 36/1. ZKnj-1 člen 39, 39/2.
neizbrani kandidat - zavod - direktor - javni razpis - sklep o izbiri - diskriminacija
Tožbeni zahtevek za razveljavitev sklepa o izbiri kandidata za direktorja tožene stranke (zavoda) in za ponovitev postopka javnega razpisa ni utemeljen, saj je tožena stranka ravnala zakonito, ko je na razpisano funkcijo izbrala kandidatko, ki izpolnjuje pogoje, in ne tožnika, ki teh pogojev ne izpolnjuje.
stroški postopka – zahteva za povrnitev stroškov – pravočasnost zahteve – sodba sodišča druge stopnje – konec postopka zunaj glavne obravnave
Če pritožbeno sodišče tožbeni zahtevek zavrne tako, da se postopek zoper toženo stranko s tem konča, predstavlja takšna sodba pritožbenega sodišča okoliščino, ki povzroči konec postopka zunaj glavne obravnave. Stranka mora zato zahtevati povrnitev stroškov postopka v roku 15 dni po prejemu sodbe pritožbenega sodišča.
ZDR člen 31, 32, 35, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - hujša kršitev - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Že ena sama kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, ki jo je mogoče označiti za hujšo in glede katere je izpolnjen pogoj, da onemogoča nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka, zadošča za zakonito izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - sprememba delodajalca
Tožnik zakonito ni bil prevzet k družbi V. d.o.o., ampak mu je tožena stranka podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ker je ukinila dejavnost vzdrževanja opreme, za katero je bila zadolžena enota, v kateri je delal tožnik. Po ukinitvi je to dejavnost v celoti opravljala družba V. d.o.o., ki je že pred tem vzdrževala opremo tožene stranke, na to družbo s strani tožene stranke niso bila prenesena nobena sredstva ali oprema, prav tako pa tudi niso bili prevzeti delavci. Edino dva delavca, ki jima je delovno razmerje prenehalo pri toženi stranki, sta se zaposlila pri družbi V. d.o.o., vendar ne za opravljanje del vzdrževanja.
napotitev stečajnega upravitelja na pravdo - pravni interes - sklep o napotitvi na pravdo
Predmetna zadeva je specifična v tem, da je bil na postopek v zvezi s prijavljeno terjatvijo (napačno) napoten stečajni upravitelj namesto upnika, sklep o napotitvi je postal pravnomočen, zaradi česar stranke veže, na njegovi podlagi pa ima stečajni upravitelj pravni interes za vodenje predmetne pravde.
ZDR člen 31, 32, 83, 83/1, 88, 88/1, 88/1-3, 88/2. ZOUTI člen 16.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - utemeljen razlog
Tožnik ni upošteval navodil delodajalca, ki je skladno z ZOUTI prepovedal kajenje v zaprtih prostorih. To prepoved je kršil dvakrat v obdobju enega leta. Zaradi teh dveh kršitev pa toženi stranki ni nastala nobena škoda, tožena stranka tudi ni utemeljila, zakaj s tožnikom ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja. Tako gre za kršitvi, ki po svoji teži in pomenu ne predstavljata resnega in utemeljenega razloga v smislu 3. alinee 1. odstavka 88. člena ZDR, še posebej, ker je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi dopustna le kot skrajno sredstvo, ki ga delodajalec lahko uporabi le, če ni mogoče poseči po milejših ukrepih, pri katerih se lahko ohrani zaposlitev.
plača - prikrajšanje pri plači - pogodba o zaposlitvi - ustni dogovor - dokazovanje - zaslišanje prič - izjava priče
Ne glede na to, da je bila višina plače določena v tožnikovi pogodbi o zaposlitvi, sta se s toženo stranko lahko ustno dogovorila za višjo urno postavko, ki jo naj bi tožnik prejemal za delo v tujini.
URS člen 22. ZPP člen 147, 224, 224/1, 224/4, 318, 339, 339/2, 339/2-8.
zamudna sodba – nepravilna vročitev – vročitev s fikcijo – sprememba naslova
Po oceni pritožbenega sodišča je tožena stranka s pritožbenimi navedbami o spremembi naslova iz K. 88 v K. 74A dovolj določno zatrjevala razloge za neverodostojnost navedb iz vročilnice, in sicer da je bilo obvestilo o prispeli pošiljki puščeno na vratih prostora, v katerem je imela tožena stranka v času vročanja pošiljke sedež. Trditve je tožena stranka tudi dokazno podprla. Nadalje je potrebno upoštevati, da bi bila zaradi opustitve pravilne vročitve tožbe (in posledično izdaje zamudne sodbe), toženi stranki odvzeta možnost sodelovanja v postopku, to je možnost, da predstavi svoja stališča (vključno z dokazi) in se izjavi o navedbah in zahtevkih nasprotne stranke. Gre za eno temeljnih procesnih pravic in sicer za pravico do enakega varstva pravic v postopku pred sodiščem, iz katere izhaja pravica do kontradiktornega postopka kot temeljna človekova pravica. Vsakršne omejitve te pravice je potrebno presojati restriktivno. Če se pojavi dvom v pravilnost postopanja sodišča, ki bi lahko rezultiral v kršitvi pravice do izjave, pa je potrebno postopati tako, da se ta dvom odpravi oz. se stranki zagotovi možnost sodelovanja v postopku.
starostna pokojnina - pokojninska osnova - nadurno delo - poseben delovni pogoj
Delo ob sobotah in nedeljah zaradi uvajanja novih tehnologij ter delo na terenu pri obnovah hotelov in dvoran ne predstavlja nujnega, nepredvidljivega in kratkotrajnega dela, ki bi se lahko štelo kot poseben delovni pogoj. Iz tega razloga se plača, ki jo je tožnik prejel za opravljanje tega dela (nadurnega dela), ne všteva v pokojninsko osnovo.
Ker je tožena stranka plačilni nalog brez dvoma prejela, zatrjevana procesna kršitev ni podana, saj je tožena stranka kljub vročanju na napačen naslov sodna pisanja prejela in bila seznanjena z njihovo vsebino, s tem pa je bila pomanjkljivost pri vročanju odpravljena in je bila toženi stranki zagotovljena možnost obravnavanja pred sodiščem.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela - čakanje na delo - mobbing - spolno nadlegovanje na delovnem mestu - odškodnina
Ustni dogovor med strankama, da tožnici (določen čas) ni treba prihajati na delo, ne pomeni, da se tožnica na kasnejše ustne in pisne pozive tožene stranke nazaj na delo ni bila dolžna odzvati. Ker se na te pozive ni odzvala, je z dela izostala neupravičeno in ji je tožena stranka utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
ZPIZ-1 člen 252, 252/2. ZDSS-1 člen 72, 72/1. ZPP člen 86, 86/3, 87, 87/6, 112, 112/8.
sodno varstvo - zavrženje tožbe - rok za vložitev tožbe - očitna pomota
Tožnica (po pooblaščencu) je tožbo, ki je bila sicer naslovljena na Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, s priporočeno pošiljko poslala na naslov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (tožene stranke). Tožena stranka je nato tožbo posredovala Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani, na sodišče je tožba prispela po izteku zakonsko določenega roka za vložitev tožbe. Takšna tožba se zavrže, saj ni mogoče šteti, da je tožnica zaradi očitne pomote tožbo poslala na napačen naslov (na naslov nepristojnega sodišča).
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - nova škoda - izvensodna poravnava
Izvensodna poravnava, na podlagi katere je tožnik prejel odškodnino za nematerialno škodo, ki jo je utrpel v nesreči pri delu, ne izključuje odškodninskega zahtevka zaradi posledic, na katere tožnik ob sklenitvi poravnave ni mogel misliti in jih predvideti.