odškodninska odgovornost delavca - izostanek z dela - pobot - odškodnina za neizkoriščeni letni dopust
Podana je odškodninska odgovornost toženca (delavca) za škodo, ki je nastala z izpadom njegovega dela, ker od dne, ko je zaključil z bolniškim staležem, do poteka odpovednega roka, ni prišel na delo k tožeči stranki, čeprav mu je bilo to naročeno.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - ustrezna zaposlitev - invalid II. kategorije - krajši delovni čas - pravica do razporeditve na drugo ustrezno delo
Ker tožena stranka ni dokazala, da bi tožnici ponudila novo pogodbo o zaposlitvi za ustrezno delo, kot ga je kot invalidka II. kategorije invalidnosti zmožna opravljati po dokončni odločbi ZPIZ, je odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
odškodninska odgovornost - trpinčenje na delovnem mestu - mobbing - vojak - sodno varstvo
Glede na ugotovljeno dejansko stanje, da tožnik na delovnem mestu ni bil izpostavljen proti njemu usmerjenemu, ponavljajočemu se ali sistematičnemu, graje vrednemu in očitno negativnemu in žaljivemu ravnanju, torej da ni bil žrtev trpinčenja na delovnem mestu (ampak da so njegove zdravstvene oz. psihične težave lahko nastale že zaradi povsem normalnega komuniciranja), tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine ni utemeljen.
ZDR člen 184. OZ člen 131, 135, 149, 150, 179. ZVZD člen 1, 5, 8.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - varno delo - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - nepremoženjska škoda
Za škodo, ki jo je tožnica utrpela pri delu kot uslužbenka bencinskega servisa, ko jo je zaradi obračuna med gosti eden izmed gostov poškropil s solzilcem v oči, drugi pa je vanjo uperil nož, je podana tako objektivna (v konkretnem primeru je bilo delo ponoči na bencinskem servisu v bližini diskoteke nevarno) kot krivdna (tožena stranka ni poskrbela za ustrezne varnostne ukrepe) odgovornost tožene stranke.
Sklep o dedovanju vročen zakoniti zastopnici dediča, je bil pravilno vročen. V predlogu pa se dedič sklicuje tudi na to, da v postopku ni bil pravilno zastopan, ker je med njim in skrbnico, obstajalo nasprotje interesov. V tem obsegu predlog predstavlja predlog za obnovo postopka.
ZSDP člen 73. ZDoh člen 18, 36, 44, 44/1, 45, 45/1, 45/1-3.
otroški dodatek – dohodek – bruto znesek – stroški prevoza na delo
Pri vštevanju dohodkov po 73. členu ZSDP se upoštevajo celotni bruto dohodki, brez zmanjšanja za stroške prehrane med delom in stroške prevoza na delo in z dela, ne glede na to, če zavezanec, ki je v delovnem razmerju v tujini, ne prejema povračil stroškov prehrane med delom in stroške prevoza na delo in z dela. Toženec je zato pri ugotavljanju dohodka za priznanje pravice do otroškega dodatka pravilno upošteval dohodek, ki ga je tožničin mož prejel v tujini (v Italiji), v bruto znesku, brez zmanjšanja za stroške prehrane med delom in za stroške prevoza na delo in iz dela.
ZDR člen 18, 18/1, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-2, 204, 204/3. ZDSS-1 člen 42.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - rok za podajo odpovedi - podaja odpovedi - pristojna oseba
Rok za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi kršitve pogodbenih oz. drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ki ima vse znake kaznivega dejanja, začne teči, ko za kršitev in storilca izve oseba, ki lahko v imenu delodajalca odloča o pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja (in ne katera koli druga pri delodajalcu zaposlena oseba).
ZPP člen 318. ZDR člen 42, 73, 109, 126, 130, 131.
zamudna sodba - sklepčnost - regres za letni dopust - plača - prikrajšanje pri plači - odpravnina - povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela
Glede na trditve tožnika v tožbi (da je bil od leta 1997 do konca leta 2004 zaposlen pri delodajalcu R.M. d.o.o., da mu ta družba regresa za letni dopust za leti 2003 in 2004 ni izplačala, da mu je izplačala prenizko plačo, da je bila tožena stranka, ki je bila v sodnem registru vpisana kot ustanoviteljica in zakonita zastopnica te družbe, aktivna družbenica, da je bila družba R.M. d.o.o. izbrisana iz sodnega registra po ZFPPod) je tožba v zvezi z zahtevkom za plačilo regresa za letni dopust in razlike v plači za leti 2006 in 2007 sklepčna. Sklepčna pa ni v delu, v katerem je tožnik zoper toženo stranko uveljavljal odpravnino zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki mu jo je podal drug delodajalec, k kateremu je bil prevzet od družbe R.M. d.o.o. Ker v tem delu tožba ni sklepčna, sodišče prve stopnje v zvezi z odpravnino ne bi smelo izdati zamudne sodbe.
ZDR člen 31, 32, 83, 83/1, 88, 88/1, 88/1-3, 88/6.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - rok za podajo odpovedi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - invalid III. kategorije
Delovno mesto, na katerem je tožnik delal, je bilo zanj kot za invalida III. kategorije invalidnosti ustrezno. Ker dela na tem delovnem mestu kljub temu ni opravljal tako, kot bi bilo treba, mu je tožena stranka utemeljeno podala več pisnih opozoril na izpolnjevanje obveznosti in kasneje tudi redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 352. ZPP člen 19, 23, 23/2, 86, 86/3, 87, 87/3, 112, 112/8.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - zastaranje - stvarna pristojnost - odstop - pooblaščenec
Odločitev sodišča prve stopnje, ki je odškodninski zahtevek zavrnilo zaradi zastaranja, pri čemer je kot relevantno štelo, da naj bi bila tožba vložena na dan, ko je bila zadeva odstopljena stvarno pristojnemu (delovnemu) sodišču, ni pravilna. Kot datum vložitve tožbe je treba šteti dan, ko je bila tožba dejansko vložena (čeprav na nepristojno sodišče).
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069988
ZPP člen 285.
materialno procesno vodstvo - priobčitev fonogramov – nadomestilo za uporabo fonogramov
Da bi sodišče prve stopnje s tem, ko tožeče stranke ni pozvalo k konkretiziranju navedb (ki jih je ocenilo za preveč pavšalne) in posledično s tem, ko predlagane priče ni zaslišalo, zagrešilo kakršnokoli postopkovno nepravilnost, iz pritožbe ne izhaja. Kršitev načela materialnoprocesnega vodstva in načela kontradiktornosti postopka pomeni relativno bistveno kršitev določil pravdnega postopka. Na take kršitve pa pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, pač pa le na ugovor strank.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - invalid - sindikalni zaupnik - sindikat pri delodajalcu - posebno varstvo pred odpovedjo
Ker je bil tožnik v času odpovedi predsednik sindikata pri toženi stranki (in je štel za sindikalnega zaupnika in užival posebno varstvo pred odpovedjo), mu tožena stranka, ne da bi pridobila soglasje sindikata, ni mogla zakonito redno odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
zamudna sodba - regres za letni dopust - sorazmerni del regresa za letni dopust
Sodišče prve stopnje je ob ugotovitvi, da so bili za izdajo zamudne sodbe podani vsi zakonsko predvideni pogoji, pravilno izdalo zamudno sodbo, s katero je ugodilo tožbenemu zahtevku za plačilo iz naslova regresa za letni dopust. Tožnica je za leto 2009 upravičena do preostanka regresa za letni dopust, ker ji ni bil izplačan v celotni višini, za leto 2010 pa je upravičena do sorazmernega dela regresa za letni dopust, ker ji je delovno razmerje prenehalo 7. 5. 2010
ZPP člen 311, 311/1. ZASP člen 159, 159/4, 185, 185/1, 185/1-2.
priobčitev fonogramov
Skladno z določilom 2. točke prvega odstavka 185. člena ZASP stori prekršek tisti, ki pristojni kolektivni organizaciji ne pošlje potrebnih podatkov o njeni priobčitvi fonogramov. Zato je neutemeljen očitek, „da zakonodaja imetnikom pravic ne ponuja instituta, ki bi vsaj deloma omilila dolžnost imetnikov pravic po dopuščanju uporabe njihove zasebne lastnine brez njihovega izrecnega dovoljenja“.
zamudna sodba - odgovor na tožbo - pooblaščenec - pooblastilo - društvo
Pogoji za izdajo zamudne sodbe niso bili podani, saj je tožena stranka po pooblaščencu, ki je imel veljavno pooblastilo (podala ga je oseba, ki je bila s sklepom izvršilnega odbora tožene stranke - društva - imenovana za izvršno direktorico), pravočasno podala obrazložen odgovor na tožbo, v katerem je v celoti nasprotovala tožničinemu tožbenemu zahtevku.
dopolnilna sodba – stroški postopka – določitev vrednosti spornega predmeta
Po določilu drugega odstavka 44. člena ZPP je takrat, kadar se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni zahtevek, odločilna vrednost spornega predmeta, ki ga navede tožeča stranka v tožbi. Glede na to, da je tožeča stranka s tožbo uveljavljala več zahtevkov, pri čemer vrednosti spora posameznih zahtevkov ni navedla, bi jo moralo sodišče prve stopnje pozvati, naj na podlagi 108. člena ZPP to stori. Vendar pa ni ravnalo tako, pa tudi tožena stranka ga ni na to opozorila.
ZZVZZ člen 24. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 129, 129/1, 132.
povrnitev stroškov poroda v tujini – načrtovan porod
Tožnica v tujini (v Avstriji) ni bila hospitalizirana zaradi razpoka plodnega mehurja, ampak je bilo predrtje opravljeno v porodnišnici šele dva dni po sprejemu. Ker ni šlo za nujno zdravljenje in nujno medicinsko pomoč, temveč za načrtovan porod v tujini, tožnica ni upravičena po povrnitve stroškov poroda.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - disciplinski postopek - načelo kontradiktornosti
Ni pravilno stališče sodišča prve stopnje, da je pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti iz delovnega razmerja in na možnost kasnejše odpovedi, ki je bilo podano v sklepu o disciplinski odgovornosti (s katerim je tožena stranka tožniku izrekla denarno kazen zaradi predhodne kršitve delovnih obveznosti), zakonito, ker tožnik zoper ta sklep ni uveljavljal sodnega varstva. V sporu, v katerem je predmet presoje redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, bi moralo sodišče prve stopnje tudi podano opozorilo presoditi po vsebini.
ZPIZ-1 člen 252, 252/2. ZDSS-1 člen 72, 72/1. ZPP člen 86, 86/3, 87, 87/6, 112, 112/8.
sodno varstvo - zavrženje tožbe - rok za vložitev tožbe - očitna pomota
Tožnica (po pooblaščencu) je tožbo, ki je bila sicer naslovljena na Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, s priporočeno pošiljko poslala na naslov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (tožene stranke). Tožena stranka je nato tožbo posredovala Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani, na sodišče je tožba prispela po izteku zakonsko določenega roka za vložitev tožbe. Takšna tožba se zavrže, saj ni mogoče šteti, da je tožnica zaradi očitne pomote tožbo poslala na napačen naslov (na naslov nepristojnega sodišča).