izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - trpinčenje na delovnem mestu - spolno nadlegovanje na delovnem mestu - odpravnina - odškodnina za čas odpovednega roka - odškodnina za neizkoriščeni letni dopust - regres za letni dopust
Ker tožnica pri toženi stranki ni bila izpostavljena nadlegovanju ali trpinčenju, iz izvedenega dokaznega postopka pa ne izhaja niti, da bi tožena stranka opustila izvedbo ustreznih ukrepov in ustvarila nevzdržno delovno okolje, ni podan odpovedni razlog iz 7. točke drugega odstavka 112. člena ZDR za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca. Tožnica posledično ni upravičena do odpravnine in odškodnine v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka
.
Ker je bila tožnica pri toženi stranki zaposlena več kot šest let, delovno razmerje pa ji je v letu 2009 prenehalo po 1. juliju, je v tem letu pridobila pravico do celotnega letnega dopusta (ter do celotnega regresa za letni dopust).
invalid III. kategorije - kategorija invalidnosti - preostala delovna zmožnost
Po zaključenem zdravljenju leve poškodovane rame in po operaciji na ledvenem delu hrbtenice pri tožniku še ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti, ampak je tožnik še vedno delovni invalid III. kategorije invalidnosti s pravico do premestitve na drugo delovno mesto. Njegova zahteva za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti oziroma v III. kategorijo invalidnosti s pravico do dela v skrajšanem delovnem času oziroma v II. kategorijo invalidnosti s pravico do invalidske upokojitve ni utemeljena.
Sodišče je pri presoji pravilnosti ocene javnega uslužbenca res omejeno izključno na presojo pravilnega vrednotenja posameznih kriterijev, kot so predpisani, in nikakor ne more nadomestiti subjektivne ocene nadrejenega o tem, kakšen je prispevek posameznega uradnika k delovanju organa, saj sodišče dela organa ne pozna. Iz navedenega razloga tudi v postopku dokazovanja sodišče večjo težo pripiše mnenju nadrejenega, pa tudi mnenju drugih zaposlenih, ki strokovno poznajo delo organa.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 129, 129/1.
zdravljenje v tujini - povračilo stroškov
Ker se pri tožnici, ko je bila sprejeta v bolnišnico v Avstriji, porod še ni začel, tako da zdravljenje v tujini ni bilo nujno in potrebno, tožbeni zahtevek za odpravo odločb tožene stranke in za povračilo stroškov zdravstvenih storitev za porod s carskim rezom ni utemeljen.
ZDR člen 184. OZ člen 131, 135, 149, 150, 179. ZVZD člen 1, 5, 8.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - varno delo - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - nepremoženjska škoda
Za škodo, ki jo je tožnica utrpela pri delu kot uslužbenka bencinskega servisa, ko jo je zaradi obračuna med gosti eden izmed gostov poškropil s solzilcem v oči, drugi pa je vanjo uperil nož, je podana tako objektivna (v konkretnem primeru je bilo delo ponoči na bencinskem servisu v bližini diskoteke nevarno) kot krivdna (tožena stranka ni poskrbela za ustrezne varnostne ukrepe) odgovornost tožene stranke.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - razlog nesposobnosti - odpovedni rok - poslovodna oseba - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - reintegracija - reparacija
Kljub ugotovitvi, da je bila redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki se je presojala v tem sporu, nezakonita, tožnikov zahtevek za reintegracijo in delno za reparacijo ni utemeljen, saj mu je delovno razmerje pri toženi stranki zakonito prenehalo na podlagi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je bila podana v času odpovednega roka.
izredna pravna sredstva – revizija – postulacijska sposobnost
Tožnik v pritožbi ne zatrjuje, da ima opravljen pravniški državni izpit, revizijo pa je vložil sam, čeprav po zakonu te pravice nima zaradi pomanjkanja postulacijske sposobnosti. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je njegovo revizijo kot nedovoljeno zavrglo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - disciplinski postopek - načelo kontradiktornosti
Ni pravilno stališče sodišča prve stopnje, da je pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti iz delovnega razmerja in na možnost kasnejše odpovedi, ki je bilo podano v sklepu o disciplinski odgovornosti (s katerim je tožena stranka tožniku izrekla denarno kazen zaradi predhodne kršitve delovnih obveznosti), zakonito, ker tožnik zoper ta sklep ni uveljavljal sodnega varstva. V sporu, v katerem je predmet presoje redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, bi moralo sodišče prve stopnje tudi podano opozorilo presoditi po vsebini.
Sodišče prve stopnje je zmotno odločilo o stroških postopka, saj je toženi stranki priznalo tudi stroške postopka, ki so bili že priznani s pravnomočno sodbo oz. sklepom.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - ustrezna zaposlitev - invalid II. kategorije - krajši delovni čas - pravica do razporeditve na drugo ustrezno delo
Ker tožena stranka ni dokazala, da bi tožnici ponudila novo pogodbo o zaposlitvi za ustrezno delo, kot ga je kot invalidka II. kategorije invalidnosti zmožna opravljati po dokončni odločbi ZPIZ, je odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
starostna pokojnina - pokojninska osnova - nadurno delo - poseben delovni pogoj
Delo ob sobotah in nedeljah zaradi uvajanja novih tehnologij ter delo na terenu pri obnovah hotelov in dvoran ne predstavlja nujnega, nepredvidljivega in kratkotrajnega dela, ki bi se lahko štelo kot poseben delovni pogoj. Iz tega razloga se plača, ki jo je tožnik prejel za opravljanje tega dela (nadurnega dela), ne všteva v pokojninsko osnovo.
S pogodbenim določilom pravdni stranki nista jasno in izrecno izključili pristojnosti sodišča za reševanje sporov iz te pogodbe, ker je očitno predviden še nadaljnji postopek pred sodiščem. Tak zapis se zato ne more razlagati kot sporazum strank o tem, da spor predložita v reševanje izključno arbitraži.
ZDR člen 18, 18/1, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-2, 204, 204/3. ZDSS-1 člen 42.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - rok za podajo odpovedi - podaja odpovedi - pristojna oseba
Rok za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi kršitve pogodbenih oz. drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ki ima vse znake kaznivega dejanja, začne teči, ko za kršitev in storilca izve oseba, ki lahko v imenu delodajalca odloča o pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja (in ne katera koli druga pri delodajalcu zaposlena oseba).
Sklep o dedovanju vročen zakoniti zastopnici dediča, je bil pravilno vročen. V predlogu pa se dedič sklicuje tudi na to, da v postopku ni bil pravilno zastopan, ker je med njim in skrbnico, obstajalo nasprotje interesov. V tem obsegu predlog predstavlja predlog za obnovo postopka.
vrnitev v prejšnje stanje - tožba - vročanje - vročanje pravni osebi - stroški postopka - potrebni stroški
Tožena stranka je pravna oseba, ki mora organizirati svoje delo, tako da ne prihaja do napak. Sklicevanje na napake, do katere je prišlo ob sprejemu tožbe, niso pravno upošteven razlog za vrnitev v prejšnje stanje.
odškodninska odgovornost - trpinčenje na delovnem mestu - mobbing - vojak - sodno varstvo
Glede na ugotovljeno dejansko stanje, da tožnik na delovnem mestu ni bil izpostavljen proti njemu usmerjenemu, ponavljajočemu se ali sistematičnemu, graje vrednemu in očitno negativnemu in žaljivemu ravnanju, torej da ni bil žrtev trpinčenja na delovnem mestu (ampak da so njegove zdravstvene oz. psihične težave lahko nastale že zaradi povsem normalnega komuniciranja), tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine ni utemeljen.
načelo formalnosti zemljiškoknjižnega postopka – pravica uporabe
Zemljiškoknjižni postopek ima izvedbeno naravo in se v njem ne odloča o spornih pravicah. Za ugotovitev, kdo je imel ob uveljavitvi ZLNDL dejansko pravico uporabe (kot sicer pravilno izpostavlja pritožba, jo izključuje odsotnost posesti), lahko pritožnica sproži drug ustrezen postopek.
izpodbijanje in ugotovitev očetovstva – rok za vložitev otrokove tožbe na izpodbijanje očetovstva – odločitev Ustavnega sodišča
Sodišče prve stopnje je tožbo zaradi izpodbijanja očetovstva zavrglo kot prepozno zaradi poteka 5-letnega roka od tožničine polnoletnosti, tako kot je to določal 98. člen ZZZDR. Glede na odločitev Ustavnega sodišča, ki je tisti del besedila 98. člena ZZZDR, ki je predstavljal materialnopravno podlago izpodbijane odločitve, razveljavil, je bilo treba pritožbi tožeče stranke ugoditi in izpodbijano odločitev razveljaviti.
Ker je do odstranitve objekta prišlo na predlog oziroma zahtevo tožnikov samih in ne zaradi protipravnega ravnanja tožene stranke, niso podani pogoji za prisojo odškodnine po drugem odstavku 74. člena ZGO-1.