invalidnost - kategorija invalidnosti - zmožnost za delo - svoje delo - svoj poklic
Ker obstaja razlika med definicijo svojega dela po ZPIZ/92 in svojega poklica po ZPIZ-1, sodišče prve stopnje pri presoji tožničine zahteve za priznanje pravic na podlagi invalidnosti, ki je bila vložena po uveljavitvi ZPIZ-1, ni bilo vezano na predhodne pravnomočne odločitve, da tožnica ni upravičena do pravic na podlagi invalidnosti (ker pri njej ni podana invalidnost, saj je zmožna za opravljanje svojega dela), ki so temeljile še na določbah ZPIZ/92.
Pritožnica pravilno opozarja, da je prijavo upnik vložil po pooblaščenki, univerzitetni diplomirani pravnici z opravljenim pravniškim državnim izpitom (prim. pooblastilo, priloženo k prijavi upnice A. d.d.). Zato sodišče ni imelo razloga za izdajo sklepa v smislu prvega odstavka 88. člena ZPP niti za zavrženje prijave po določilu tretjega odstavka 88. člena ZPP.
Pritožnik U. je prijavo vložil po svojem statutarnem zastopniku. Statutarni zastopniki so tisti zastopniki, ki upravičenje za zastopanje pridobijo z imenovanjem na funkcijo, za katero statut v skladu z zakonom kot pravno posledico imenovanja določa pridobitev upravičenja za zastopanje pravne osebe. Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožniku, da omejitve glede kvalifikacij veljajo zgolj za pooblaščence, ne pa tudi za statutarne zastopnike, saj pri njih zastopanje temelji na statutu.
Sodišče za začasnega skrbnika zapuščine imenuje osebo, ki je za to primerna in ki lahko za zapuščino skrbi v interesu vseh dedičev. Začasni skrbnik zapuščine je lahko tudi eden od dedičev, pod pogojem, da je nepristranski in vreden zaupanja vseh dedičev. Po oceni pritožbenega sodišča oseba, ki jo je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu določilo za skrbnika zapuščine, izpolnjuje navedene kriterije.
listina o zavezovalnem pravnem poslu – prepis listine
Za listino o zavezovalnem pravnem poslu, ki se priloži zemljiškoknjižnemu dovolilu (in sama po sebi ni podlaga za vknjižbo) zadošča, da je priložena v prepisu. Že ob pravilni razlagi določbe prvega odstavka 36. člena ZZK-1 pred novelo, bi torej moralo zemljiškoknjižno sodišče dovoliti predznambo, če je predlogu za predznambo priložena zasebna listina v overjenem prepisu.
Dokazovanje dejstev je v našem pravnem sistemu prosto. Katerokoli odločilno dejstvo se lahko dokazuje s kakršnimkoli dokazom, ki je po objektivnih merilih primeren za dokazovanje tega dejstva.
Materialno podlago za odločitev predstavljata določbi 59. in 60. člena ZNNZ, po katerih se postopek za odmero odškodnine za nacionalizirano nepremičnino začne po pravnomočnosti odločbe komisije za nacionalizacijo o ugotovitvi predmeta nacionalizacije. Zoper odločbo o odškodnini ni mogoča pritožba in ne upravni spor, prejšnji lastnik nacionalizirane nepremičnine in občina, v kateri leži nepremičnina, pa lahko zahtevata v tridesetih dneh od vročitve odločbe o odškodnini, da odmeri odškodnino sodišče. O zahtevi za odmero odškodnine odloča okrajno sodišče v nepravdnem postopku. Tožnik je imel možnost, da bi pred sodiščem v nepravdnem postopku terjal drugačno določitev odškodnine v kolikor je smatral, da odmena ne ustreza realni vrednosti zemljišč, nasprotno pa v predmetnem pravdnem postopku ni pa mogoče na novo terjati že določene odškodnine.
Kakšna mora biti vsebina zemljiškoknjižnega dovolila, da je veljavna, se presoja po stvarnem pravu, ki se je prav glede zemljiškoknjižnega dovolila pri nas v preteklosti zelo spreminjalo. V času, ko se je civilno pravo opiralo še na avstrijski pravni sistem, je bila obvezna intabulacijska klavzula. V letu 1995 je Zakon o zemljiški knjigi opustil zahtevo po zemljiškoknjižnem dovolilu kot pogoju za vpis stvarnih pravic v zemljiško knjigo in se zadovoljil z overitvijo podpisa zemljiškoknjižnega prednika na pogodbi, ki je podlaga za nastanek zemljiškoknjižne spremembe. Šele Stvarnopravni zakonik, ki je začel veljati 1.1.2003, je kot materialnopravni predpis ponovno uvedel zemljiškoknjižno dovolilo v strogi oblični formi kot pogoj za vknjižbo pravice v zemljiško knjigo.
Posebna ureditev pobotanja v povezavi s cesijo določa upravičenost dolžnika (tožene stranke), da s prevzemnikom terjatve pobota terjatev, ki jo ima do odstopnika (tožeča stranka).
Da ni bila zmožna prisostvovati obravnavi, potrdi že tožnica v svoji izpovedbi, njeno nezmožnost pa nedvoumno potrdi tudi zdravnica v citiranih izjavah, ko kot vzrok navede depresijo in anksioznost tožnice z aktualnim poslabšanjem. Po oceni pritožbenega sodišča je prestrogo stališče sodišča prve stopnje, ki ga zavzame v izpodbijanem sklepu, da bi lahko ugotovilo upravičenost izostanka z naroka tožnice le z mnenjem izvedenca psihiatrične stroke.
ZST člen 4, 25, 29, 34, 34/6. ZST–1 člen 39. ZPP člen 105a.
stroški postopka - sodna taksa - prehodne določbe ZST-1 - uporaba ZST-1 - odmera višine sodne takse po zst
Takse se v postopkih, ki so se začeli pred uveljavitvijo ZST-1 do pravnomočnega zaključka postopka, plačujejo po dosedanjih predpisih in po dosedanji tarifi, to je po prej veljavnem ZST. Vendar pa to velja le glede vprašanja odmere višine sodne takse, ne pa tudi sicer ostalih – predvsem postopkovnih določb v zvezi s pozivom za plačilo sodne takse in nadaljnjega postopka, ki teče v primeru, ko taksa ni plačana.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0069981
OZ člen 125, 125/1. ZGD-1 člen 263. ZPP člen 226, 226/3.
zastopnik družbe – skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika – škodljiva pogodba
Pogodba ustvarja pravice in obveznosti za obe pogodbeni stranki. Dejanja organov vodenja, tudi škodna, neposredno zavezujejo družbo. Pogodba, ki jo je sklenil v imenu družbe korporacijski zastopnik v mejah svojih pooblastil, je veljavno sklenjena, tudi če je zastopnik prekoračil morebitne notranje omejitve za zastopanje. Ob uporabi splošnih pravil obligacijskega prava o neveljavnosti pogodb pa iz toženkinih trditev ne izhaja zaključek, da bi šlo za fiktivno oziroma neobstoječo ali neveljavno pogodbo.
Če delo na projektu spada med dela in naloge delovnega mesta tožnika kot direktorja tožene stranke, ki se opravlja v okviru delovnega časa, mu za to delo dodatno plačilo ne gre.
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 13, 13/1, 35, 35/1. ZPP člen 105a, 105a/3.
nastanek taksne obveznosti – predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse – izterjava sodne takse – izvršljivost plačilnega naloga – domneva umika
Na izterjavo sodne takse v skladu s 35. členom ZST-1 učinkuje le zaprosilo za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse po drugem zakonu in ne po ZST-1.
delni odvzem poslovne sposobnosti – opravljanje pravnih poslov
Sodna praksa v posameznih primerih pri delnem odvzemu poslovne sposobnosti določa posle, ki jih sme oseba z delno odvzeto poslovno sposobnostjo sklepati sama, vendar pa je po veljavni zakonodaji opredelitev poslov, za katere oseba z delno odvzeto poslovno sposobnostjo ne potrebuje soglasja skrbnika, v pristojnosti Centra za socialno delo in ne v pristojnosti sodišča.
Opisna navedba nepremičnine v sklepu (garaža, ki se nahaja v garažnem poslopju ob hiši A. št. 16) ne izpolnjuje zahteve po nedvoumni identifikaciji nepremičnine v listini, ki je podlaga za vpis in ne omogoča ugodilne odločitve. Zemljiškoknjižna sodnica je ob uporabi prvega odstavka 31. člena ZZK-1 pravilno zavrnila ugovor zoper sklep sodniške pomočnice, da se vpis pri predlagani nepremičnini parc. št. 325/199 k.o. P. ne dovoli.
OZ člen 190, 346, 355, 355/1, 355/1-6, 355/2. ZPP člen 214, 214/2, 358, 358-5.
terjatev upravnika večstanovanjske hiše – zastaranje – neupravičena obogatitev
Terjatev upravnika na povračilo založenih sredstev od etažnega lastnika ima pravno naravo verzijskega zahtevka. Takšna terjatev ne zapade v plačilo v trimesečnih ali krajših rokih, temveč takrat, ko upravnik plača namesto dolžnika in zato zanj ni možno uporabiti zastaralnega roka iz 6. točke prvega odstavka 355. člena OZ. V kolikor bi imel zakonodajalec namen, da vse upravnikove terjatve zastarajo v roku enega leta, bi v določilu 6. točke izpustil besedilo „ki se plačujejo v trimesečnih ali krajših rokih“, vendar je zakonodajalec enoletni zastaralni rok določil samo za tiste upravnikove terjatve, ki se plačujejo v trimesečnih ali krajših rokih.
STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0069011
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 229. SPZ člen 33.
motenje posesti – sodna poravnava – ponovno motenje
Sodna poravnava je lahko predlog za izvršbo zaradi ponovnega motenja posesti le v primeru, če se je dolžnik z njo zavezal, da bo v bodoče opustil (se vzdržal) podobnih motilnih ravnanj.
Po 116.členu ZZK-1 spremembe podatkov o imetniku pravice - fizični osebi v zemljiški knjigi opravijo z avtomatskim prevzemanjem podatkov iz centralnega registra prebivalstva, pri čemer je povezovalni znak EMŠO.
ZD člen 104, 132, 146, 163, 228, 228/2. ZD 1965 člen 25, 25/2. ZDen člen 78, 78/1.
obseg zapuščine - denacionalizirano premoženje - vstopna pravica - dedna pravica - vračunanje daril v dedni delež - dedovanje denacionaliziranega premoženja - dedne izjave in dednopravne pogodbe, podane oz. sklenjene do izdaje odločbe o denacionalizaciji - vstopna pravica posvojenca dediča
Določba 78. člena Zakona o denacionalizaciji, ki v prvem odstavku določa, da se uvede dedovanje po umrlem glede denacionaliziranega premoženja z dnem pravnomočnosti odločbe o dedovanju, v drugem odstavku pa določa, da pokojnikova zapuščina, o kateri se odloča v tem postopku preide na njegove dediče z dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji, je najmanj nejasna. V tej določbi sta določena dva različna dogodka, ki povzročita uvedbo dedovanja in prehod zapuščine na dediče. Ni dvoma, da je ta ureditev o prehodu zapuščine na dediče drugačna od ureditve v Zakonu o dedovanju.
Ker v primeru odstopa terjatve tožnici ne gre za isto terjatev, kot v primeru prenosa terjatve na družbo D. d.o.o., uporaba 420. člena OZ ne pride v poštev.