Pri tožnici je do izdaje dokončne izpodbijane odločbe tožene stranke še potrebno nadaljnje zdravljenje, ki lahko vpliva na spremembe v zdravstvenem stanju, zato pri njej ni podana invalidnost. Zato tožbeni zahtevek za priznanje pravice do invalidske pokojnine ni utemeljen.
ZPIZ-2 člen 15, 15/1, 15/3, 22, 22/2, 116. ZMEPIZ-1 člen 75, 76, 77, 77/1, 80, 80-1. EZ člen 5, 5a, EZ-1 člen 379. ZPIZ-1 člen 18, 18/1.
lastnost zavarovanca - obvezno zavarovanje - opravljanje pridobitne dejavnosti - zavarovalno razmerje
Tožnica od 18. 11. 2013 dalje, ko je bila skladno s 5.a členom EZ in 379. člena EZ-1 vpisana v Poslovni register in register fizičnih oseb, ki opravljajo proizvodnjo električne energije pri AJPES, ni bila obvezno zavarovana oziroma ni bila vložena prijava v zavarovanje. Vzpostavljeno pa je bilo pravno razmerje, na podlagi katerega po zakonu nastane zavarovalno razmerje. Zato je toženec ugotavljal lastnost zavarovanca po uradni dolžnosti in ugotovil, da ima tožnica, ki v Republiki Sloveniji samostojno opravlja pridobitno dejavnost (1. odstavek 15. člena ZPIZ-2), status zavarovanca od dneva vpisa v Poslovni register Slovenije, to je od 18. 11. 2013 dalje. Zato tožbeni zahtevek na odpravo upravnih odločb tožene stranke ni utemeljen.
ZPP člen 184, 184/2, 185, 185/1. ZJU člen 94. ZDR člen 45, 45/3. ZDR-1 člen 8.
sprememba tožbe - načelo ekonomičnosti postopka
Tožnik je v tem individualnem delovnem sporu uveljavljal razveljavitev sklepov in pisne odredbe tožene stranke, na podlagi katerih je bil razporejen na opravljanje nalog inšpekcijskega nadzora na območje občin. Po odgovoru na tožbo in po opravljenem prvem naroku za glavno obravnavo pa je tožnik z vlogo razširil tožbo še z uveljavljanjem tožbenega zahtevka, ki se je nanašal na plačilo denarne odškodnine zaradi pretrpljenih bolečin zaradi šikaniranja na delovnem mestu. V zvezi z utemeljenostjo tožbenega zahtevka, ki se nanaša na razveljavitev sklepov in pisne odredbe tožene stranke, bo moralo sodišče prve stopnje presojati, če je bila odreditev teh nalog tožniku skladna z določbami ustreznih predpisov. Pri presoji utemeljenosti tožbenega zahtevka, ki se nanaša na plačilo odškodnine zaradi zatrjevanega mobinga oziroma šikaniranja na delovnem mestu, pa bo moralo sodišče prve stopnje v postopku ugotoviti, če so za odškodninsko odgovornost tožene stranke podane vse predpostavke (nedopustno oziroma protipravno ravnanje tožene stranke, obstoj tožnikove škode, vzročna zveza med tem ravnanjem tožene stranke in nastalo škodo, odgovornost tožene stranke za nastalo škodo). Ker bo moralo sodišče prve stopnje zaradi različne narave zgoraj navedenih tožbenih zahtevkov ugotavljati odločilna dejstva ob upoštevanju povsem različnih pravnih podlag, je sodišče prve stopnje utemeljeno odločilo, da spremembe tožnikove tožbe ne dovoli, saj to ne bi bilo v skladu z načelom ekonomičnosti postopka.
začasna nezmožnost za delo - nadomestilo - pravnomočno urejeno pravno razmerje - izredna pravna sredstva
Sodišče prve stopnje je neutemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanih posamičnih upravnih aktov. Z delom prvostopenjske upravne odločbe o ugotovljenem preplačilu nadomestila za čas začasne nezmožnosti za delo od 5. 9. 2011 do vključno 31. 1. 2013, izdane v rednem postopku, je namreč poseženo v pravnomočno urejeno pravno razmerje na način, za katerega v procesnem smislu ni zakonske podlage. Četudi je tožena stranka menila, da je v zvezi s pravnomočno sodbo delovnega in socialnega sodišča, po kateri je bil tožnik tudi od 16. 5. 2011 do 24. 7. 2011 začasno nezmožen za delo zaradi bolezni, potrebno odmeriti in izplačati denarno nadomestilo za to obdobje ob upoštevanju 31. člena ZZVZZ, tako da se kot osnova uporabi povprečna mesečna plača in nadomestila iz koledarskega leta pred letom, v katerem je nastala začasna zadržanost z dela, torej iz leta 2009 in ne 2010, bi bilo mogoče zakonito na takšen način denarno dajatev odmeriti le za navedena 2 meseca. Za naknadni preračun že izplačanih nadomestil od 5. 9. 2011 do 31. 1. 2013 pa v predmetnem rednem predsodnem postopku ni bilo mogoče ugotovljati preplačila. Gre namreč za poseg v pravnomočno urejeno pravno razmerje, ki je dopusten le izjemoma, ob uporabi katerega izmed izrednih pravnih sredstev iz ZUP. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje delno spremenilo tako, da je izpodbijani upravni odločbi tožene stranke odpravilo in ji zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje.
ZDR člen 6, 6/1, 64, 6a/4, 184, 184/1. OZ člen 131, 131/1, 135.
odškodninska odgovornost delodajalca - mobbing - prepoved diskriminacije - trpinčenje na delovnem mestu
Tožnica v tem individualnem delovnem sporu vtožuje plačilo odškodnine zaradi ravnanj tožene stranke (nezakonito podane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, podane kazenske ovadbe, podane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, izvajanje mobbinga). Pri podaji izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici (ki je bila v sodnem postopku razveljavljena kot nezakonita) in kasneje redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga tožena stranka ni ravnala arbitrarno ali samovoljno, niti ni šlo za naklepno ravnanje ali tako nevestno ravnanje, da bi se tožena stranka že ob njuni podaji zavedala, da bo z njima tožnici neupravičeno povzročila škodo. Izvedba postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi je uporaba zakonitega sredstva, ki ni bila uporabljena z namenom tožnico šikanirati ali ji kako drugače škodovati. Prav tako tožena stranka ni ravnala diskriminatorno v smislu določbe 6. člena ZDR, ko je bila izredno odpovedana pogodba o zaposlitvi tožnici, ne pa tudi drugim delavcem, ki so kršili delovne obveznosti, saj je v domeni delodajalca, da se sam odloči, ali bo odpovedal pogodbo o zaposlitvi. Podaja kazenske ovadbe s strani tožene stranke zoper tožnico sama po sebi ni protipravno ravnanje. Za zaključek, da bi bila kazenska ovadba vložena izključno z namenom škodovati tožnici, pa v trditvenem in dokaznem gradivu ni podlage. Tožnica tudi ni bila neenakopravno obravnavana s tem, ko je bila njej in ne drugi delavki redno odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Tožnice njeni sodelavci niso trpinčili, diskriminirali ali posegali v njeno zasebnost oziroma osebnost. Zato tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zaradi ravnanj tožene stranke ni utemeljen.
Pri presoji zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov je potrebno ugotoviti tudi, kakšen je subjektivni odnos delavca do očitanih kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja. Odpovednima razlogoma po 1. in 2. alineji 110. člena ZDR-1 je namreč skupno, da se ne zahteva le kršenje delovnih obveznosti, temveč tudi krivda delavca v obliki naklepa v smislu voljne in zavestne sestavine glede očitanih kršitev oziroma kot subjektivni znak očitanih kaznivih dejanj, pri razlogu za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1 pa je alternativno določena tudi huda malomarnost. Na podlagi ugotovitev, da so bile v času storitve očitanih ravnanj pri tožniku prisotne psihične težave takšne narave, da zaradi njih ni imel v oblasti svojega ravnanja, oziroma da se dejansko ni mogel zavedati, da s svojimi ravnanji ne izpolnjuje pogodbenih obveznost, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da tožniku ni mogoče očitati niti naklepa niti hude malomarnosti pri očitanih kršitvah. Zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
Sodišče prve stopnje je toženi stranki zmotno naložilo v plačilo bruto znesek denarnega povračila, čeprav gre za prejemek, od katerega je tožena stranka dolžna obračunati davke in prispevke, jih ustrezno odvesti in tožniku izplačati le neto povračilo. Denarno povračilo po 118. členu ZDR-1 je izplačilo delodajalca v zvezi s prenehanjem veljavnosti pogodbe o zaposlitvi in zato glede na 5. točko prvega odstavka 37. člena ZDoh dohodek iz delovnega razmerja. Po določbi prvega in tretjega odstavka 144. člena ZPIZ-2 se od denarnega povračila plačujejo tudi prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje delno spremenilo tako, da je tožena stranka dolžna tožniku obračunati denarno povračilo v določenem znesku, od tega zneska odvesti predpisane davke in prispevke ter tožniku nakazati ustrezen neto znesek.
ZDR-1 člen 85, 85/1, 89, 89/1, 89/1-3, 89/2, 118, 118/1. ZPP člen 286, 286/4, 337, 337/1. ZDoh-2 člen 37, 37/1, 37/1-5. ZPIZ-2 člen 144.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - kršitev delovnih obveznosti - sodna razveza - višina denarnega povračila - bruto znesek - davki in prispevki
Tožena stranka je tožniku zaradi njegovega ravnanja, ker ni odgovoril na zabeležko nadrejene na zdravniškem spričevalu in je ta dokument zaključil, ne da bi podal odgovor na vprašanje, ki mu je bilo v zvezi s tem zastavljeno, utemeljeno podala pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti in možnosti odpovedi, če bo ponovno kršil pogodbene in druge obveznosti. Tožnikovo ravnanje pomeni kršitev njegovih obveznosti iz delovnega razmerja. S tem pa je bil izpolnjen predpogoj za zakonito odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga po prvem odstavku 85. člena ZDR-1. Vendar pa tožena stranka ni dokazala v odpovedi očitanih kršitev tožniku (da je bil odgovoren za to, da delavci tožene stranke pri čiščenju cestišča in odstranjevanju vej in dreves zaradi žledoloma določenega dne niso uporabljali ustrezne zaščitne opreme, s čimer so ogrožali svoja življenja; da ni izpolnil zadolžitev, ki so mu bile naložene določenega dne, tj. da ni dopolnil poročila o javljalcih požara, da ni podal povratne informacije o pobudi vodij glede zimskih bund in da ni opravil pregleda delovišča; da je kršil navodilo tožene stranke o pregledih in nadzoru nad varstvom pri delu v vseh enotah družbe), zato ni podan odpovedni razlog po 3. alinei prvega odstavka 89. člena ZDR-1 za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi (krivdni razlog). Zato je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
invalidnost - invalid II. kategorije - definicija poklica in invalidnosti - pravice iz invalidskega zavarovanja - ustrezno delo zavarovančevim zmožnostim
V skladu s tretjim odstavkom 66. člena ZPIZ-1 je treba utemeljenost (ne) priznanja pravic iz invalidskega zavarovanja z vidika poklica presoditi celostno, tako s stališča dela v času nastanka invalidnosti kot prejšnjih delovnih izkušenj in dejanske (in ne le teoretične) usposobljenosti za drugo delo. Pri tem je treba med drugim upoštevati tudi obdobje dela na zadnjem delovnem mestu, čas dela na drugih delovnih mestih, če jih je zavarovanec v času zavarovanja zasedal, in s tem časovnim vidikom oceniti zmožnost in usposobljenost za druga dela v okviru definicije „svojega poklica“.
stroški postopka - potrebnost stroškov - priznanje terjatve v postopku prisilne poravnave - pripoznava zahtevka v pravdnem postopku - pravnomočna odločitev o vtoževani terjatvi - ne bis in idem
Gledano celovito je treba šteti, da je tožeča stranka prek priznanja svoje terjatve v postopku prisilne poravnave z zahtevkom zoper toženo stranko uspela (njen zahtevek je bil pripoznan), zato ji je tožena stranka dolžna povrniti stroške pravdnega postopka.
Tožena stranka je dolžna tožnici povrniti stroške postopka, ki so ji nastali z vložitvijo tožbe, saj je tožena stranka šele tekom postopka izpolnila tožbeni zahtevek, tožnica pa je tožbo pravočasno umaknila (1. odstavek 158. člena ZPP).
ZDSS-1 člen 58, 58/1, 81, 81/2. ZPIZ-1 člen 144, 144/1, 144/1-2. Samoupravnega sporazuma o Seznamu telesnih okvar člen 7c.
telesna okvara - invalidnina
Zgolj zato, ker je prvostopenjsko sodišče drugače kot tožena stranka v predsodnem postopku, poleg 30 % telesne okvare po Samoupravnem sporazumu o Seznamu telesnih okvar, na podlagi sodno izvedenskega mnenja dodatno ugotovilo še 30 % telesno okvaro, skupaj torej 40 % TO (30 % + 10 % = 40 %), izpodbijana posamična upravna akta o zavrnitvi pravice do invalidnine nista nezakonita. V 2. alineji 1. odstavka 144. člena ZPIZ-1 je pravico do invalidnine za telesno okvaro, ki je posledica poškodbe izven dela, mogoče priznati le, če ta znaša najmanj 50 %. Takšno dejansko stanje pa v obravnavani zadevi ni podano.
telesna okvara - invalidnina - seznam telesnih okvar - invalidnina
Pri tožniku je ugotovljena hujša kontraktura štirih prstov zaradi posledic poškodbe pri delu dne 26. 11. 1990, ki je 30 % telesna okvara po veljavnem Samoupravnem seznamu telesnih okvar, za kar tožnik prejema tudi invalidnino v ustreznem znesku. Drugih telesnih okvar pri tožniku ni izkazanih. Zato tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je pri tožniku podana 70 % telesna okvara zaradi poškodbe pri delu, s priznanjem pravice do invalidnine, ni utemeljen.
Po določbi 1041. člena OZ preneha terjatev, ki je predmet asignacijske pogodbe, z izpolnitvijo, če se stranki ne dogovorita drugače. Pri asignaciji namreč ne pride do spremembe upnika ali dolžnika, temveč prejšnji dolžnik ostane še naprej zavezan do izpolnitve.
Ni sporno, da grška družba kljub pozivom svoje obveznosti ni izpolnila, zato ima tožeča stranka v zvezi z določbo drugega odstavka 1041. člena OZ pravico terjati izpolnitev od tožene stranke.
stroški postopka - pripoznava tožbenega zahtevka - povod za tožbo
Ko se je tožena stranka spustila v obravnavanje glavne stvari, je po temelju in višini nasprotovala uveljavljani terjatvi, zahtevek pa je pripoznala šele po začetku postopka prisilne poravnave. Na podlagi tako ugotovljenih dejstev je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da niso podani pogoji za uporabo določbe 157. člena ZPP v korist tožene stranke, ter da je slednja dolžna povrniti stroške tožeči stranki.
invalid II. kategorije - invalid I. kategorije - sprememba v invalidnosti
Pri tožnici (invalid II. kategorije invalidnosti) do izdaje izpodbijane dokončne odločbe tožene stranke ni prišlo do bistvenega poslabšanja zdravstvenega stanja, zaradi katerega bi bila tožnica nezmožna za pridobitno delo. Zato tožbeni zahtevek na razvrstitev tožnice v I. kategorijo invalidnosti, s priznanjem pravice do invalidske pokojnine, ni utemeljen.
ZZVZ člen 15, 15-6, 15-20, 22, 78, 85. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 5, 5/1, 6, 6/1, 7, 8, 13.
lastnost zavarovanca - sprememba lastnosti zavarovanca - pravnomočnost - otrok
Do spremembe statusa zavarovanca zaradi spremenjene podlage zavarovanja lahko, ob izpolnjenih pogojih, pride le za naprej, z izdajo ustrezne odločbe.
Tožnica je bila v obdobju od 17. 12. 2009 do 30. 11. 2012 pri toženki zavarovana iz dveh naslovov. V obdobju od 17. 12. 2009 do 25. 11. 2012 je bila vključena v obvezno zdravstveno zavarovanje kot družinski član, od 26. 11. 2012 pa kot oseba s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki ni zavarovana iz drugega naslova. Ob izostanku izrecne zakonske ureditve o spremembi statusa zavarovanca, ki je že obvezno zdravstveno zavarovan na drugi - nepravi podlagi, od dneva nastanka pravnega razmerja, ki je temelj za spremembo, je odločitev tožene stranke, da ima tožnica lastnost zavarovanca obveznega zdravstvenega zavarovanja iz naslova lastništva zasebne družbe na podlagi 6. točke prvega odstavka 15. člena ZZVZZ od 17. 12. 2009 do 30. 11. 2012, nezakonita. V pravnomočno urejeno razmerje bi lahko tožena stranka z odločbo z učinkom za nazaj posegla le v primerih in po postopku, predpisanem z zakonom, kar je bistvo določila 158. člena Ustave RS, tega pa veljavni ZZVZZ ne ureja.
ZDR-1 člen 73, 74, 91. ZZ člen 31, 31/1. ZDR člen 72.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - direktor - poslovodna oseba
Tožnica in tožena stranka sta v pogodbi o zaposlitvi določili, da ima tožnica po prenehanju mandata direktorice tožene stranke pravico do zaposlitve na delovnem mestu, ki ustreza njeni strokovni izobrazbi in usposobljenosti ter pravico do razporeditve v plačni razred v skladu s podzakonskimi akti. Po prenehanju mandata direktorice je tožena stranka tožnici ponudila sklenitev pogodbe o zaposlitvi za sicer neustrezno delovno mesto računovodje, ki pa je tožnica ni sprejela. Ni pa ji bila dolžna ponuditi pogodbe o zaposlitvi za sistemizirano, a nikoli zasedeno delovno mesto pomočnika direktorja. Citirane določbe v pogodbi o zaposlitvi namreč ni mogoče interpretirati na način, za katerega se zavzema pritožba, da v skladu s pogodbo o zaposlitvi ni obstajala možnost, da tožnici preneha delovno razmerje, in da je bila dolžnost tožene stranke, da tožnici po prenehanju mandata direktorice v vsakem primeru zagotovi zaposlitev na delovnem mestu, ki ustreza njeni strokovni izobrazbi in usposobljenosti, četudi takšnega delovnega mesta ni oz. ni potrebe po njegovi zasedbi. Tožena stranka je dokazala, da v delovnem procesu dejanske potrebne po delovnem mestu pomočnika direktorja niso obstajale. Zato je tožena stranka tožnici utemeljeno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti.
stečajni postopek - prijava terjatve v stečajno maso - terjatve nastale pred začetkom stečajnega postopka - načelo koncentracije - zamuda roka za prijavo terjatve - neprijava terjatve - prenehanje terjatve - nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka - zavrnite tožbenega zahtevka
Stečajni postopek vpliva na tiste terjatve upnikov do stečajnega dolžnika, ki so nastale pred začetkom stečajnega postopka (252. člen ZFPPIPP). Te je treba prijaviti v stečajnem postopku (prvi odstavek 296. člena ZFPPIPP) in jih ni dovoljeno uveljavljati izven njega (načelo koncentracije - prvi odstavek 227. člena ZFPPIPP). Zamuda roka za prijavo terjatve (ali sploh neprijava) ima za posledico prenehanje terjatve v razmerju do stečajnega dolžnika (peti odstavek 296. člena ZFPPIPP). V primeru, da terjatev ni bila prijavljena, torej po tem, ko se prekinjeni pravdni postopek nadaljuje, sledi zavrnitev tožbenega zahtevka, saj je terjatev prenehala.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 47, 47/4, 51, 51/1, 51/1-2.
izvedensko mnenje - izvedenec - nagrada
Sodišče prve stopnje je izvedencu neutemeljeno priznalo nagrado za izdelavo zelo zahtevnega izvedenskega mnenja. Po oceni pritožbenega sodišča gre v obravnavani zadevi za zahtevno izvedensko mnenje. Gre za običajno izvedensko mnenje o telesni okvari, ki jih je mogoče ugotoviti le za tista stanja in v takšnem obsegu, kot so izrecno določena v Seznamu telesnih okvar. Vprašanja niso v ničemer odstopala od podobnih primerov. Izvedenec je sam za študij spisa priglasil le 92,00 EUR (pri obsegu 50 - 200 strani) ter za osebni pregled isti znesek, kar tudi kaže, da ni šlo za zelo zahteven pregled. Sicer pa je določen običajen rok za izdelavo mnenja in je bilo pisno izvedensko mnenje sodišču predloženo pred iztekom roka. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremenilo tako, da je izvedencu priznalo nagrado za izdelavo zahtevnega izvedenskega mnenja.