vzdrževanje reda na glavni obravnavi - odstranitev pooblaščenca iz sodne dvorane - vodstvo glavne obravnave - sklep procesnega vodstva - obstoj izvenzakonske skupnosti - dokazno breme - dalj časa trajajoča življenjska skupnost - pravne posledice obstoja partnerske skupnosti - skupno premoženje
Sklep o odstranitvi pooblaščenca stranke iz sodne dvorane je sklep procesnega vodstva (vodstva obravnave). Zoper tak sklep po 4. odstavku 298. člena ZPP ni posebne pritožbe.
Zunaj/izven/zakonska skupnost mora med parterjema pomeniti življenjsko skupnost, tako po vsebini kot zunanjem odrazu. Iti mora torej za življenjsko skupnost v fizično naravnem, v moralno duhovnem, spolnem in ekonomskem pomenu (zunanja konstitutivna odraza – konstitutiven element – tega sta skupno življenje oziroma skupno gospodinjstvo). Bistveno pa je, da mora življenjska skupnost med partnerjema trajati dalj časa, da bi šlo za pravno varovano izvenzakonsko skupnost. Kdaj gre za „dalj časa trajajočo“ življenjsko skupnost zakonodajalec sicer ni preciziral in se ta ugotavlja v vsakem primeru posebej, pri čemer v skladu s sodno prakso na potreben čas trajanja zunajzakonske skupnosti, da bi bila ta izenačena z zakonsko, vpliva tudi rojstvo oziroma načrtovanje otrok (družine).
Primerjava ugotovljenega stanja iz 1. točke sodne poravnave s končnim seznamom preizkušenih terjatev dejansko izkazuje na neskladje v 2. alineji 1. točke sodne poravnave, kjer je navedena višina priznane navadne terjatve pritožnika v višini 10.639,91 EUR. Ne glede na navedeno pa ta pomota v zapisu 1. točke sodne poravnave ni odločilna za presojo učinkov same sodne poravnave. V 2. točki sodne poravnave sta se namreč pravdni stranki dogovorili, da iz naslova odprtih pravnih razmerij druga drugi ne dolgujeta ničesar. Takšne jasne določbe pa ni mogoče razumeti drugače, kot da se skleniteljici sodne poravnave odpovedujeta vsem medsebojnim zahtevkom iz medsebojnih pravnih razmerij in kar potrjujeta tudi izjavi obeh podpisnic sodne poravnave v 3. in 4. točke sodne poravnave.
pravica do uporabe svojega jezika - premoženjskopravni zahtevek - adhezijski postopek - odločitev o premoženjskopravnem zahtevku
Zmotne so trditve pritožnice, da je bila obtoženemu kršena pravica do uporabe svojega jezika s tem, ko je podal svoj prvi zagovor pred preiskovalno sodnico dne 13. 12. 2012 brez prisotnosti tolmača. Iz zapisnika o njegovem zaslišanju s tega dne namreč izhaja, da ga je preiskovalna sodnica, upoštevaje dejstvo, da je državljan Kosova, torej tujec, posebej poučila o pravici uporabljati svoj jezik v skladu z 8. členom ZKP in tedaj je obtoženi pojasnil, da slovensko razume in da tolmača ne zahteva ter da se pravici do prevajanja odpoveduje. Iz vsebine njegovega zagovora, ki mu je bil nato prebran na glavni obravnavi in se je tudi ob tem obtoženi odpovedal prevodu s strani prisotnega sodnega tolmača, tudi po oceni sodišča druge stopnje izhaja, da je obtoženi razumel, kar se mu je očitalo v zahtevi za preiskavo in o tem tudi sam, prostovoljno, brez zagovornika, jasno izpovedal in odgovarjal na vprašanja strank. Vsebina njegovega zagovora potrjuje, da je obtoženi razumel potek zaslišanja in vsebino zahteve za preiskavo, se do nje tudi povsem razumljivo in argumentirano, torej z uvidom v dogajanje in v vse očitke, zagovarjal.
O premoženjskopravnem zahtevku oškodovanca sodišče odloča po določbah od 100. do 111. člena ZKP ter z uporabo zakonov s področja civilnega materialnega prava. Po 101. členu ZKP lahko poda predlog za uveljavitev premoženjskopravnega zahtevka tisti, ki je upravičen uveljavljati tak zahtevek v pravdi. To pomeni, da mora biti predlog vsebinsko enak tožbenemu zahtevku. Da bi kazensko sodišče lahko odločalo o premoženjskopravnem zahtevku, je upravičenec dolžan navesti, katero obliko povrnitve škode zahteva ter svoj zahtevek čimbolj natančno določiti in zanj predložiti dokaze, kar vse je pooblaščenec mladoletnih oškodovancev tudi storil. Pojem škode je v civilnem materialnem pravu opredeljen v določbi 132. člena OZ. Po navedeni določbi se za škodo šteje zmanjšanje premoženja (navadna škoda), kakor tudi izgubljeni dobiček in nepremoženjska škoda. Glede na takšno opredelitev pojma škode ni v skladu z določbo 100. člena ZKP tako ni nobene ovire, da sodišče v okviru premoženjskopravnega zahtevka oškodovancem ne bi priznalo tudi odškodnine za nepremoženjsko škodo, če se le s tem ne bi preveč zavlekel kazenski postopek.
Razlika med pooblastili sodišča v kazenskem postopku in pooblastili sodišča v civilnem postopku je le v tem, da se v kazenskem postopku odloča o premoženjskopravnem zahtevku le meritorno (sodišče ga prizna deloma ali v celoti), a še to le, če sodišče izda obsodilno sodbo, v nobenem primeru pa sodišče nima pooblastil za zavrnitev zahtevka (kakor to velja za pravdo). Ker tem postavkam sodišče prve stopnje ni zadostilo in ni specificiralo, v katerem delu je zahtevkoma ugodilo oziroma kakšni so razlogi za zavrnitev v preostalem delu in kaj vse je pri tej odločitvi upoštevalo, pritožbeno sodišče sodbe v tem delu ne more preizkusiti. Zato je odločbo o premoženjskopravnih zahtevkih spremenilo tako, da je oba mladoletna oškodovanca s celotnima premoženjskopravnima zahtevkoma napotilo na pot pravde.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – NELOJALNA KONKURENCA – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0073589
ZVK člen 13. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-2, 272/2-3, 279.
predlog za izdajo začasne odredbe - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - test reverzibilnosti - nevarnost težko nadomestljive škode - nelojalno oglaševanje
Primerljivost (le da v odnosu do pridobivanja strank - oglaševalcev - inverznih) položajev pravdnih strank ne sme voditi do sklepanja, da je mogoče škodo, ki bi zaradi neizdane začasne odredbe nastala upniku, mogoče vselej denarno ovrednotiti, in posledično zavrnitev izdaje začasne odredbe. V takih primerih je enako mogoče denarno ovrednotiti škodo dolžniku zaradi izdane začasne odredbe, ki bi se kasneje izkazala za neutemeljeno in zahtevati njeno povrnitev (279. člen ZIZ). Kadar sta položaja upnika in dolžnika glede posledic izdaje začasne odredbe za njuno delovanje in možnost povrnitve prejšnjega stanja (v primeru, da se začasna odredba izkaže za neutemeljeno), povsem primerljiva (tj. da izdana začasna odredba povzroča dolžniku enako „škodo“ kakršno bi neizdana začasna odredba povzročala upniku), ni mogoče izdajo začasne odredba zavrniti s sklicevanjem na možnost denarnega ovrednotenja škode.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL0081493
Uredba (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog člen 13, 18, 20, 20/1, 20/1-a. ZIZ člen 42.
evropski plačilni nalog - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti - vročanje - vrnitev v prejšnje stanje - ponovna proučitev evropskega plačilnega naloga
Ob dejstvu, da iz navedenega obvestila romunskega sodišča izhaja, da je bila vročitev opravljena zastopniku tožene stranke, kar pomeni, da je šlo za osebno vročitev po 13. členu Uredbe št. 1896/2006, pritožbeni ugotovitvi, da ni z zelo visoko stopnjo verjetnosti, kaj šele z gotovostjo izkazano, da je bilo pisanje vročeno oziroma da je dejansko prišlo v naslovnikove roke, ni moč slediti.
Institut vrnitve v prejšnje stanje (kot je to pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje) ni namenjen sanaciji napak sodišča, ampak sanaciji (zamujenih) procesnih dejanj, ki jih je stranka zamudila iz upravičenih razlogov, ki izvirajo iz njene sfere.
Razlog za ponovno preučitev evropskega plačilnega naloga po a) točki prvega odstavka 20. člena Uredbe št. 1896/2006, na katerega se sklicuje tožena stranka, ne more biti podan že iz razloga, ker je bil slednji (kot je bilo predhodno poudarjeno) evropski plačilni nalog vročen osebno, omenjena točka pa se nanaša na primere, ko je bila izvedena nadomestna vročitev.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog - fiktiven razlog
Tožena stranka ni dokazala, da je obstajal utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku v smislu določb prve alinee prvega odstavka in drugega odstavka 89. člena ZDR-1, temveč je bil ta razlog zgolj fiktiven. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku podana iz osebnih razlogov, in sicer zaradi tožnikove prošnje za izrabo letnega dopusta in uporabe službenega računalnika za osebne potrebe. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita.
ZPP člen 181. ZDR člen 6a, 6a/4, 45, 45/1, 45/2, 45/3, 112, 112/1, 112/1-7, 112/2.
odpravnina - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca - varstvo pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem na delovnem mestu - odškodnina v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka
Tožnica je v tem individualnem delovnem sporu vtoževala odpravnino, določeno za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, in odškodnino v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka, na podlagi drugega odstavka 112. člena ZDR, ker je toženi stranki podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 7. alinei prvega odstavka 112. člena ZDR (ker ji tožena stranka ni zagotovila varstva pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem na delovnem mestu). Tožena stranka je dokazala, da očitanih ravnanj (vodja igralnega salona naj bi o vsakem njenem koraku poročal tožničini nadrejeni, njeni nadrejeni so bili do nje nespoštljivi, jo žalili, ipd.) ni mogoče šteti za trpinčenje na delovnem mestu, saj ni šlo za ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno ali žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti tožnici na delovnem mestu ali v zvezi z delom, kot to določa četrti odstavek 6.a člena ZDR. Ker tožnica pri toženi stranki ni bila izpostavljena nadlegovanju ali trpinčenju, iz izvedenega dokaznega postopka pa ne izhaja niti, da bi tožena stranka opustila izvedbo ustreznih ukrepov in ustvarila nevzdržno delovno okolje, odpovedni razlog iz 7. točke drugega odstavka 112. člena ZDR ni podan. Zato tožnica ni upravičena do odpravnine in odškodnine v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka.
neupravičena pridobitev – uporaba tuje stvari v svojo korist – uporabnina – prostovoljna izselitev iz nepremičnine – zamenjava ključavnice – pravica do zasebnosti
Če se solastnik (enako velja za skupnega lastnika) odpove souporabi skupne nepremičnine, do plačila uporabnine ni upravičen.
Toženka se je po prejemu pripravljalne vloge tožnice, v kateri je bila zajeta zadnja sprememba tožbe, brez nasprotovanja spustila v obravnavanje o glavni stvari, zato o dopustnosti te spremembe tožbe ne more biti dvoma (drugi odstavek 185. člena ZPP), posledično pa tudi ne o njeni relevantnosti za sodišče prve stopnje, ki mora v skladu z načelom dispozitivnosti (2. člen ZPP) odločati v mejah postavljenih zahtevkov.
Po določbi četrtega odstavka 271. člena OZ lahko upnik sprejme izpolnitev tretjega tudi brez dolžnikove vednosti in celo zoper dolžnikovo voljo, četudi tretji nima pravnega interesa za izpolnitev obveznosti.
kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa – nevarna vožnja v cestnem prometu – zapustitev poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči – lahka telesna poškodba poškodovanca – nedokazanost kvalifikatornega zakonskega znaka kaznivega dejanja – površinska poškodba glave – prepoved reformatio in peius – krivda – odločba o kazenski sankciji – stek kaznivih dejanj – sprememba sodbe
Zgolj omemba v enem spisovnem dokumentu, da je oškodovanka utrpela površinsko poškodbo glave, ob odsotnosti drugih dokaznih virov, ki bi konkretizirale naravo, vrsto in obseg poškodbe, še ne zadošča za zaključek, da gre za lahko telesno poškodbo.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZTLR člen 22, 23, 24, 25, 26.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – pravni temelj pridobitve lastninske pravice – gradnja na tujem svetu – priposestvovanje – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih – nasprotje med razlogi o odločilnih dejstvih – sprememba istovetnosti zahtevka
Stališče, da naj bi bil obravnavani zahtevek postavljen šele v vlogi z dne 17. 4. 2013, ne drži. Z omenjeno vlogo je zaradi v njej podanih novih trditev prišlo do spremembe njegove istovetnosti (v smislu dodatnega temelja). To pa ne pomeni, da je moč temelj, ki sta ga tožnika v zvezi z zahtevkom zatrjevala že v tožbi, enostavno prezreti.
skupno premoženje zakoncev – delitev skupnega premoženja – določitev deležev na skupnem premoženju – domneva o enakih deležih – presoja višine dohodkov in obsega prispevanja obeh zakoncev k nastanku skupnega premoženja
Kot delo, ki je podlaga za ustvarjeno skupno premoženje (2. odstavek 51. člena ZZZDR), je treba upoštevati skupek vseh aktivnosti obeh zakoncev – tako v poslovni dejavnosti kot v gospodinjstvu, pri vzgoji otrok, delu na njivi in doma. Celovita ocena dela in rezultatov dela utemeljuje sklep, da sta deleža na ustvarjenem skupnem premoženju enaka.
OZ člen 179. ZPP člen 154, 154/2, 339, 339/2, 339/2-15.
povrnitev škode ‒ odškodnina za nepremoženjsko škodo ‒ nastanek škode med opravljanjem službenih dolžnosti ‒ delo policista ‒več udarcev s pestjo v predel lica – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem ‒ duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti ‒začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti ‒ skaženost ‒ višina denarne odškodnine ‒ zakonske zamudne obresti ‒protispisnost ‒ povrnitev pravdnih stroškov
Presoja odmere odškodnine za škodo, ki jo je policist utrpel pri opravljanju službenih dolžnosti zaradi več udarcev s pestjo v predel lica.
ZIZ člen 64, 64/1, 65, 65/3, 66, 66/1. ZZZDR člen 57, 57/1.
nedopustnost izvršbe - ugovor tretjega - izločitveni zahtevek - skupno premoženje - delež dolžnika na skupnem premoženju
Tretji lahko s tožbo za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na določen predmet uspe, če vsaj verjetno izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo (prvi odstavek 64. člena ZIZ). Ugotovljeno dejstvo, da spada osebno vozilo, ki je predmet izvršbe, v skupno premoženje tožnice in njenega moža (dolžnika v izvršilnem postopku), samo po sebi ne daje ustrezne podlage za zaključek, da je izvršba na osebno vozilo dopustna zaradi dolgov dolžnika. Toženka kot upnica v izvršilnem postopku proti možu tožnice, bi tako morala na podlagi prvega odstavka 57. ZZZDR člena zahtevati, da sodišče določi delež dolžnika na skupnem premoženju in šele nato zahtevati izvršbo na ta delež.
postopek osebnega stečaja – odpust obveznosti – preizkusno obdobje – presoja določitve dolžine preizkusnega obdobja – obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem
Stečajni postopek zoper dolžnika se vodi z namenom vsaj delnega poplačila njegovih upnikov. Temu je namenjeno tudi preizkusno obdobje v primeru začetka odpusta obveznosti. Dolžnik si mora prizadevati, da v preizkusnem obdobju v čim večji možni meri poplača svoje upnike.
Uravnoteženost položaja upnikov stečajnega dolžnika, da pridejo do (vsaj delnega) poplačila svojih terjatev in stečajnega dolžnika, da se z uspešno zaključenim postopkom odpusta obveznosti vrne v normalno življenje brez dolgov, je v postopku osebnega stečaja po ZFPPIPP zagotovljena z določitvijo preizkusnega obdobja, upoštevaje vse okoliščine iz četrtega odstavka 400. člena ZFPPIPP.
Neutemeljeno je pritožbeno stališče, da tožnica še nima terjatve do toženke, ker do zaključka stečajnega postopka obstaja možnost, da pride do poplačila. Toženka se je zavezala kot porok in plačnik, kar pomeni, da lahko upnik zahteva izpolnitev bodisi od glavnega dolžnika bodisi od poroka ali pa od obeh hkrati (3. odstavek 1019. člena OZ). Da bi bila terjatev ali njen del že poplačana, pa pritožba ne uveljavlja.
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-2, 272/2-3, 272/3.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – regulacijska začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe
Ureditveno začasno odredbo je mogoče izdati le pod pogojem, če bi bilo kljub izdani začasni odredbi in njeni izvršitvi, v kasnejši sodni odločbi, s katero bi sodišče zahtevek zavrnilo, mogoče za toženca vzpostaviti prejšnje stanje. Če pa bi mu začasna odredba nalagala storitev nečesa, česar z njeno razveljavitvijo ne bi bilo mogoče več odpraviti, ali opustitev nečesa, česar naknadno ne bi bilo mogoče več storiti, izdaja take odredbe ni mogoča.
ZDR člen 29, 29/1, 29/1-8, 126, 127, 127/1. ZKolP člen 3, 3/2, 4.
obveznost plačila - razlika v plači - sprememba izhodiščne plače
Zmotno je pritožbeno stališče tožnika, da višina izhodiščne plače kot eden izmed elementov osnovne plače ne more biti predmet kolektivnega dogovarjanja med toženo stranko in reprezentativnima sindikatoma tehničnega osebja pri toženi stranki. Reprezentativna sindikata sta s toženo stranko sklenila dogovor o 20 % znižanju izhodiščne vrednosti plače. Takšen dogovor ima naravo podjetniške kolektivne pogodbe in je dopusten. Dogovor je po svoji naravi kolektivna pogodba, saj njegova vsebina ustreza opredelitvi kolektivne pogodbe iz drugega odstavka 3. člena ZKolP. V 4. členu ZKolP je določena omejitev avtonomije pogodbenih strank, po kateri lahko kolektivna pogodba vsebuje le določbe, ki so za delavce ugodnejše od določb, vsebovanih v zakonih, razen v primeru, ko ZDR določa drugače. Zato je neutemeljeno pritožbeno stališče tožnika, da tožena stranka ni mogla v dogovoru z reprezentativnima sindikatoma znižati zneska izhodiščne plače. Zato tožbeni zahtevek za izplačilo razlike v plači za sporno obdobje, ko je veljal dogovor o znižanju izhodiščne plače, ni utemeljen. Neutemeljen je tudi podredni tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik uveljavljal plačilo razlike med plačo, ki jo je prejel in plačo, ki bi jo moral prejeti po pogodbi o zaposlitvi.