OZ člen 179. ZPP člen 154, 154/2, 339, 339/2, 339/2-15.
povrnitev škode ‒ odškodnina za nepremoženjsko škodo ‒ nastanek škode med opravljanjem službenih dolžnosti ‒ delo policista ‒več udarcev s pestjo v predel lica – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem ‒ duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti ‒začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti ‒ skaženost ‒ višina denarne odškodnine ‒ zakonske zamudne obresti ‒protispisnost ‒ povrnitev pravdnih stroškov
Presoja odmere odškodnine za škodo, ki jo je policist utrpel pri opravljanju službenih dolžnosti zaradi več udarcev s pestjo v predel lica.
ZObr člen 100a, 100a/8. ZPP člen 181, 181/1. ZDSS-1 člen 5, 5/1. ZDR člen 6a, 45.
prepoved trpinčenja na delovnem mestu - mobbing - odškodninska odgovornost delodajalca
Zatrjevana ravnanja tožene stranke ne predstavljajo trpinčenja na delovnem mestu, ki je v četrtem odstavku 6.a člena ZDR opredeljeno kot vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem na delovnem mestu ali v zvezi z delom. Dejstvo, da tožnica občasno nima dela oziroma da ni polno zaposlena ob ugotovitvi, da je zaposlena zgolj za štiri ure dnevno, ne predstavlja ravnanja, ki bi imelo znake trpinčenja na delovnem mestu. Tudi dejstvo, da kot edina zaposlena nima dostopa do evidenc zaposlenih, ne predstavlja trpinčenja na delovnem mestu, saj tožnica za opravljanje svojega dela ne potrebuje dostopa do teh evidenc. Znakov trpinčenja na delovnem mestu nima niti kazenska ovadba zoper tožnico in preverjanje utemeljenosti bolniškega staleža tožnice, kar je oboje zakonska možnost (celo dolžnost) tožene stranke, za sum kršitve povračila potnih stroškov oziroma bolniškega staleža pa je imela tožena stranka utemeljene razloge. Tožena stranka prepovedi trpinčenja na delovnem mestu ni kršila z zatrjevanim nepošiljanjem tožnice na dodatna izobraževanja, saj je bil razlog za zavrnitev tožnice v njenem štiriurnem delovniku. Tudi samo dejstvo, da tožnici ni bilo priznano 100 - odstotno nadomestilo v času bolniške odsotnosti (bilo pa ji je priznano 80 oziroma 90 - odstotno nadomestilo), ne predstavlja trpinčenja na delovnem mestu, saj tožnica toženi stranki na njeno, sicer neupravičeno zahtevo, ni predložila dokazila o poškodbi. Zato tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine iz naslova trpinčenja na delovnem mestu ni utemeljen.
neupravičena pridobitev – uporaba tuje stvari v svojo korist – uporabnina – prostovoljna izselitev iz nepremičnine – zamenjava ključavnice – pravica do zasebnosti
Če se solastnik (enako velja za skupnega lastnika) odpove souporabi skupne nepremičnine, do plačila uporabnine ni upravičen.
ZPP člen 286b, 286b/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-9.
pravočasnost uveljavljanja procesnih kršitev – začasna odredba – predmet zavarovanja z začasno odredbo
Tožnik ni pravočasno reagiral v smislu 1. odstavka 286.b člena ZPP (niti po prejemu ugovora s prilogo v tujem jeziku zaradi nevročenega prevoda te priloge, niti po prejemu prevoda te priloge zaradi tega, ker mu ni bil dan nov rok za odgovor), zato je njegov očitek o bistvenih kršitvah določb postopka po 8. in 9. točki 2. odstavka 339. člena ZPP neutemeljen že iz tega razloga.
določljivost obsega škode - zastaranje odškodninske terjatve
Pritožbeno sodišče je utemeljeno zaključilo, da so bili vsi elementi, na podlagi katerih je bila škoda zaradi poškodb konkretnega vozila dovolj določljiva, znani že na dan škodnega dogodka, ko je bilo že znano, katere dele vozila je treba zamenjati ali popraviti. Samo vedenje o škodi ne pomeni, da mora oškodovanec poznati njen konkretni znesek (da mu mora biti znan obseg vse škode), ampak da mu morajo biti znane okoliščine, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti višino škode.
zapuščina – obseg zapuščine – izločitveni zahtevek dediča – plačilo kupnine za stanovanje – pomoč zapustniku
Zahtevek iz 32. člena ZD temelji na dejanskih okoliščinah skupnosti življenja zapustnika in potomca, upoštevajoč vso širino njunega medsebojnega odnosa ter narave posameznih oblik potomčevega prispevka. Gre za upoštevanje materialne in nematerialne oblike potomčeve pomoči zapustniku pri pridobivanju oziroma v konkretnem primeru pritožnikovega celotnega prispevka k ohranitvi (vrednosti) zapustnikovega premoženja. Vse oblike pritožnikovega prispevka je treba presoditi glede na njihov pomen za zapustnika v danih okoliščinah.
unovčenje stečajne mase - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - upraviteljev predlog za soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe - soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe - obvestitev predkupnega upravičenca o javni dražbi - odločanje o soglasju - meje preizkusa pogojev za izdajo soglasja - zapisnik o javni dražbi - podatki o poteku dražbe
Presoja sodišča pri odločanju o predlogu za izdajo soglasja k pogodbi, kadar je pogodba sklenjena na podlagi javne dražbe z zniževanjem izklicne cene, se po sedmem odstavku 341. člena ZFPPIPP omeji le na preizkus, ali je bila prodaja opravljena v skladu s pravnomočnim sklepom o prodaji, ali je vsebina prodajne pogodbe v skladu s 337. do 343. členom ZFPPIPP in v primeru, če je bila prodajna cena nižja od polovice vrednosti premoženja, ocenjene po likvidacijski vrednosti, mora sodišče preveriti, ali je soglasje podal tudi upniški odbor, če je ta ustanovljen. ZFPPIPP torej ne terja tudi presoje, ali so bila pri prodaji upoštevana tudi pravila o uveljavitvi predkupne pravice iz 347. člena ZFPPIPP. Na tako presojo ni mogoče sklepati niti iz zahteve po predložitvi zapisnika o javni dražbi k predlogu upravitelja za izdajo soglasja k sklenitvi prodajne pogodbe. Zapisnik o javni dražbi je namenjen zgolj presoji, ali je bila prodaja opravljena skladno s pravnomočnim sklepom sodišča o prodaji (ki pa ne vsebuje določb o predkupnih upravičencih in načinu uveljavljanja predkupne pravice).
Vrhovno sodišče Republike Slovenije je na občni seji 14. 1. 2015 sprejelo načelno pravno mnenje, s katerim je poenotilo sodno prakso v zvezi s štetjem 15-dnevnega roka, v katerem lahko naslovnik dvigne pisanje na pošti. Sodna praksa namreč ni bila enotna glede vprašanja, ali se tudi v primeru, če pade 15. dan za dvig pisanja na pošti na soboto, nedeljo, praznik ali drug dela prost dan, uporabi četrti odstavek 111. člena ZPP, ki določa, da se v takšnih primerih rok izteče s pretekom prvega prihodnjega delavnika. Po načelnem pravnem mnenju se navedena določba ne upošteva.
Glede na to, da je bila vročitev opravljena pred sprejemom načelnega pravnega mnenja, bi bilo z njegovim upoštevanjem v škodo dolžnika poseženo v njegov pravni položaj, saj bi šlo za „retroaktivno“ uporabo načelnega pravnega mnenja.
Primerjava ugotovljenega stanja iz 1. točke sodne poravnave s končnim seznamom preizkušenih terjatev dejansko izkazuje na neskladje v 2. alineji 1. točke sodne poravnave, kjer je navedena višina priznane navadne terjatve pritožnika v višini 10.639,91 EUR. Ne glede na navedeno pa ta pomota v zapisu 1. točke sodne poravnave ni odločilna za presojo učinkov same sodne poravnave. V 2. točki sodne poravnave sta se namreč pravdni stranki dogovorili, da iz naslova odprtih pravnih razmerij druga drugi ne dolgujeta ničesar. Takšne jasne določbe pa ni mogoče razumeti drugače, kot da se skleniteljici sodne poravnave odpovedujeta vsem medsebojnim zahtevkom iz medsebojnih pravnih razmerij in kar potrjujeta tudi izjavi obeh podpisnic sodne poravnave v 3. in 4. točke sodne poravnave.
Neutemeljeno je pritožbeno stališče, da tožnica še nima terjatve do toženke, ker do zaključka stečajnega postopka obstaja možnost, da pride do poplačila. Toženka se je zavezala kot porok in plačnik, kar pomeni, da lahko upnik zahteva izpolnitev bodisi od glavnega dolžnika bodisi od poroka ali pa od obeh hkrati (3. odstavek 1019. člena OZ). Da bi bila terjatev ali njen del že poplačana, pa pritožba ne uveljavlja.
pravnomočna odločitev o predlogu za oprostitev plačila sodne takse - fikcija umika pritožbe - ena sodna taksa
Sodna taksa za pritožbo je le ena, ne glede na to, da je bila tožena stranka, ko se je izkazalo, da je pritožba (v zvezi s fikcijo po 105.a členu ZPP) umaknjena, ponovno pozvana k plačilu sodne takse, tokrat v nižjem znesku. Še vedno namreč gre za sodno takso za pritožbo, le da je ta v primeru umika pritožbe manjša, v skladu z določbami taksne tarife. Zato ne drži, da bi šlo za odmero neke nove taksne obveznosti. Odločitev sodišča prve stopnje, da je predlog potrebno zavreči, ker je o oprostitvi sodne takse za pritožbo že bilo odločeno, je zato pravilna.
stroški izvršilnega postopka – pravočasnost priglasitve stroškov – subjektivni rok
Subjektivni rok, v katerem je treba zahtevati povrnitev izvršilnih stroškov, je predpisan s standardom „takoj, ko nastanejo in je znana njihova višina“. Standard „takoj“ mora glede na okoliščine primera razlagati sodišče, razlaga pa mora biti sicer prožna, upoštevajoč okoliščine primera, a ozka, v smislu, takoj ko je to mogoče.
odlog izvršbe – odlog na predlog upnika – sprememba zakona – ZIZ-J – podaljšanje dovoljenega odloga – pravočasnost vloženega predloga za podaljšanje odloga
Predlog za podaljšanje dovoljenega odloga mora biti vložen pred potekom odloga. Le v takšnem primeru je namreč mogoče govoriti o podaljšanju že dovoljenega odloga, če pa upnik predlaga odlog po poteku časa, za katerega je bila izvršba odložena, ne gre za njegovo podaljšanje, temveč za predlaganje novega odloga, česar zakon ne dopušča.
URS člen 22. ZDoh-2 člen 18, 35, 35/1, 35/2, 38, 38/3, 46. ZDDV-1 člen 3, 3/1, 3/1-3. ZPIZ-2 člen 18, 18/1, 18/2, 143. ZZVZZ člen 17, 17-5, 55, 55/2, 55a. ZPSV člen 8. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 41‒52.
nagrada in stroški izvedenca ‒ dohodek iz drugega pogodbenega razmerja ‒ dohodek iz dejavnosti ‒ odmera DDV ‒ odmera prispevkov ‒ absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Treba je ločiti med dvema situacijama, in sicer ko sodni izvedenec občasno opravlja delo za sodišče, hkrati pa ne opravlja istovrstne neodvisne samostojne dejavnosti, in ko sodni izvedenec občasno opravlja delo za sodišče, hkrati pa opravlja istovrstno neodvisno dejavnost. V prvem primeru se dohodek obravnava kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja, v drugem primeru pa kot dohodek iz opravljanja dejavnosti. To omogoča sodišču, da ugotovi upravičenost izvedenca do DDV ali do socialnih ter zdravstvenih prispevkov.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0004437
ZPrCP člen 3, 3-34, 45, 46.
prekoračitev dovoljene hitrosti vožnje - način ugotavljanja prekrška - tehnična sredstva in naprave
Tehnična sredstva in naprave, ki ustrezajo določbam citiranega podzakonskega akta so lahko le točno predpisani merilniki hitrosti (stacionarni merilniki, ročni merilniki, fiksno vgrajeni merilniki) in tahografi. Razlaga pritožbe o tem, da so lahko tehnična sredstva tudi merilniki dolžine, kalkulator in znana formula sodnega izvedenca prometne stroke pa preseneča, posebej, ker takšna razlaga prihaja s strani prekrškovnega organa, ki mu je kontrola in ugotavljanje prekoračitev hitrosti udeležencev v cestnem prometu zelo dobro poznana.
pravdni stroški – umik tožbe – umik tožbe po izpolnitvi zahtevka – takojšen umik – razlaga standarda takoj
Med izpolnitvijo zahtevka in umikom tožbe se ni zgodilo prav nobeno procesno dejanje, niti niso nobeni stranki nastali kakršnikoli stroški, povezani s postopkom. Zato je treba šteti, da je tožba umaknjena takoj po izpolnitvi.
ZPrCP člen 3, 3-43, 46, 46/5, 46/5-4. Pravilnik o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu.
prekoračitev hitrosti - merilniki hitrosti - ugotavljanje prekoračene hitrosti - tehnična sredstva
Prekoračena hitrost je tista presežena hitrost, ki je določena s prometnim pravilom ali prometno signalizacijo, lahko je trenutna ali povprečna, na določenem odseku, izmerjena ali ugotovljena z ustreznimi tehničnimi sredstvi in napravami. Ugotavljanje prekoračene hitrosti je dokaj zahteven tehnični proces, ki ga je zakonodajalec posebej predpisal s podzakonskim aktom, v katerem je posebej razdelal standarde za tehnično brezhibno delovanje merilnikov, kar je v citiranem zakonskem aktu natančno predpisano in ga nikakor ni mogoče razlagati izven tam določenih pogojev. Zato tudi ne more biti nobenega dvoma o tem, da so tehnična sredstva in naprave, ki ustrezajo določbam citiranega podzakonskega akta lahko le točno predpisani merilniki hitrosti (stacionarni merilniki, ročni merilniki, fiksno vgrajeni merilniki) in tahografi. Razlaga pritožbe, da so lahko tehnična sredstva tudi merilniki dolžine, kalkulator in znana formula sodnega izvedenca prometne stroke, ne drži.
spor majhne vrednosti ‒ začasni zastopnik ‒ stroški postopka ‒ priglasitev stroškov v postopku, v katerem so nastali ‒ obračun DDV ‒ uveljavljanje stroškov v izvršilnem postopku ‒ neizdaja računa
Stroške sodnega postopka je potrebno priglasiti oziroma je možno o njih odločati le v postopku, v katerem so nastali. To velja tudi za od teh stroškov obračunan DDV.
Podlago uveljavljanju stroškov začasnega zastopanja v izvršilnem postopku lahko predstavlja le pravnomočen sklep sodišča, s katerim so bili ti stroški (nagrada) priznani, in ne račun oziroma verodostojna listina. Tožnica do sprožitve izvršbe na podlagi verodostojne listine ni bila upravičena, posledično pa tudi ne do nobenih zaradi nje nastalih stroškov.
odločitev o stroških ‒ izpolnitev obveznosti ‒ pripoznava zahtevka ‒ umik tožbe ‒ zamuda z umikom po izpolnitvi zahtevka ‒ umik tožbe po preteku štirih mesecev ‒ povrnitev pravdnih stroškov ‒ krivdno povzročeni stroški
Umik tožbe po preteku štirih mesecev, odkar je tožena stranka izpolnila zahtevek, bi lahko pomenil kvečjemu podlago za zahtevek, da ji tožnik povrne t. i. krivdno povzročene stroške, ne pa stroškov, ki so tožencema nastali do umika tožbe.