Družbena pogodba je instrument, ki omogoča sodelovanje fizičnih oseb pri uresničevanju njihovih osebnih interesov. Gre za skupne cilje, ki jih družbeniki zasledujejo, z družbeno pogodbo pa določijo pravice in obveznosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL0081491
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 80/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 3, 4, 4-1, 7.
izdaja potrdila o evropskem nalogu za izvršbo nespornega zahtevka – domneva nespornosti – pripoznava zahtevka – poravnava – zamudna sodba
Izvršilni naslovi, ki se potrjujejo kot evropski nalog za izvršbo, so le tisti, ki se nanašajo na nesporne zahtevke. Zahtevek pa se šteje za nespornega le, če se je dolžnik izrecno strinjal z njim: s pripoznanjem ali s poravnavo, ki jo je potrdilo sodišče ali je bila sklenjena pred sodiščem med postopkom; ali mu dolžnik med sodnim postopkom ni nikoli ugovarjal skladno z ustreznimi postopkovnimi pravili na podlagi zakonodaje države članice izvora (primer zamudne sodbe); ali se po postopkovnih pravilih države članice šteje, da ga je tiho pripoznal; ali pa se je dolžnik izrecno strinjal z njim v javni listini.
Za pravnomočno razsojeno stvar gre v primeru, kadar v pravdah nastopajo iste stranke in je v obeh pravdah podana tudi istovetnost zahtevka, pri čemer morata biti oba kriterija kumulativno izpolnjena. Istovetnost zahtevka je podana v primeru, kadar je pravno razmerje, o katerem je že bilo odločeno, po vsebini in nastanku enako pravnemu razmerju iz tekoče pravde. Tožeča stranka je v prejšnjem sporu uveljavljala le dajatveni zahtevek na izpraznitev prostorov in ne ugotovitvenega zahtevka o prenehanju najemnega razmerja na dan 1. 10. 2013. Zato je zmotno sklicevanje tožene stranke v pritožbi, da ima izpraznitveni nalog učinek res iudicata o prenehanju najemnega razmerja na dan 1. 10. 2013.
Stranke lahko prosto urejajo urejajo obligacijska razmerja. Ta avtonomija vključuje svobodo pri odločanju o tem, s kom bo posamezni subjekt sklepal pogodbeno razmerje, kakšna bo vsebina pogodbe, kakor tudi pravico do spreminjanja pogodbenih razmerij in sporazumnega reševanja spornih vprašanj glede sklenjenih pravnih razmerij. Če sta pravdni stranki z veljavno pogodbo uredili sporna vprašanja iz predhodnega razmerja, se tožena stranka ne more več sklicevati na nejasnosti ali spornost samega temeljnega pogodbenega razmerja.
S podpisom pogodbe s strani tožene stranke je bilo doseženo soglasje volj za sklenitev take pogodbe, kot jo je ponudila v podpis tožeča stranka. Od trenutka soglasja volj obeh pogodbenih strank pogodba tudi učinkuje in zavezuje obe pogodbeni stranki. Zgolj iz okoliščine, da tožena stranka po podpisu pogodbe le-te ni hotela izročiti tožeči stranki, ni mogoče sklepati, da je bila pogodba sklenjena z odložnim pogojem ureditve vprašanja vlaganj.
SPZ člen 69, 69/1, 70, 70/3, 70/5. ZNP člen 125, 125/1.
solastnina – delitev stvari v solastnini – pravica zahtevati delitev stvari – odlog delitve stvari – fizična delitev – civilna delitev – ustanovitev stvarne služnosti – časovna neprimernost delitve
Če solastniki solastnega razmerja ne želijo (več) ohranjati in se o delitvi ne morejo sporazumeti sami, o načinu delitve odloči sodišče v nepravdnem postopku. Pravica zahtevati delitev stvari je neodtuljiva pravica vsakega solastnika stvari, ne glede na to, ali se drugi solastniki s tem strinjajo ali ne. Uveljavi jo lahko kadarkoli, razen v neprimernem času. Razlog časovne neprimernosti je pravni standard, ki ga zapolnjuje sodna praksa glede na konkretne okoliščine posameznega primera, bodisi objektivne bodisi subjektivne. Vse morajo biti le prehodne narave s časovno predvidljivim prenehanjem. Sodišče upošteva časovno neprimernost delitve le na ugovor solastnika. Tudi v tem primeru predloga za delitev ne more zavrniti. Delitev lahko zgolj odloži – skladno s 3. odstavkom 70. člena SPZ največ za tri leta.
postopek osebnega stečaja – ovire za odpust obveznosti – nesorazmernost prevzetih obveznosti – poroštvo
Če je terjatev zavarovana s kvalitetnimi zavarovanji, porok s poroštveno izjavo praviloma ne ogrozi svojega premoženjskega položaja, ker s plačilom na podlagi solidarnega poroštva nanj preide terjatev do glavnega dolžnika z vsemi stranskimi pravicami in jamstvi za njeno izpolnitev (1018. člen OZ). V skladu s pravili subrogacije za tisto, kar plača, dobi terjatev z vsemi jamstvi za njeno izpolnitev.
V izpodbijanem sklepu so ocenjene vse navedbe, ki jih je tožnica podala v predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, ostale okoliščine, na katere je opozorila v pritožbi, pa so nove in zaradi nezatrjevanja opravičljivih razlogov za ponovno navajanje neupoštevne.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-2, 21, 44, 55, 55/1, 55/1-2, 55/2. OZ člen 381.
izvršba na podlagi notarskega zapisa – sredstva in predmeti izvršbe – odgovornost pristopnika k dolgu – odgovornost zastavitelja – procesne obresti – prepoved obrestovanja obresti – načelo formalne legalitete
Izterjava procesnih obresti v izvršilnem postopku ni dopustna. Procesne obresti so opredeljene kot izjema od prepovedi obrestovanja obresti, ki pa velja le za zahtevek od vložitve tožbe dalje in je ni mogoče širiti na vložitev predloga za izvršbo, ko upnik že razpolaga z izvršilnim naslovom. Ovira za to omejitev je v načelu formalne legalitete. Upnik pa za izterjavo procesnih obresti tudi v izvršilnem naslovu nima podlage.
zakupna (najemna) pogodba – obveznosti zakupnika – vrnitev v zakup vzete stvari – obrabljenost stvari zaradi običajne rabe – spremembe na stvari
Skladno s 604. členom OZ mora najemnik po prenehanju najema v najem vzeto stvar vrniti nepoškodovano. Ker tožnica fasade ni prejela v stanju, v kakršnem je bila ob začetku najemnega razmerja s toženko, bo morala tožnica porabiti sredstva za sanacijo fasade, zato da bo lahko to obveznost izpolnila svojemu najemodajalcu, zaradi česar trpi škodo. Toženka kot najemnica odškodninsko odgovarja najemodajalcu za poslabšanje v najem vzete stvari, če je ne more vrniti v predpisanem stanju.
Najemnik mora stvar v najemu vrniti najemodajalcu nepoškodovano, pri čemer je izraz nepoškodovanost treba relativizirati glede na značilnosti najemnega razmerja in ne pomeni, da se vrača brezhibna stvar.
javnost zemljiške knjige - omejitev dostopa do osebnih podatkov - lokalna skupnost - osebna privolitev posameznika
Ker je namen določbe 199. člena ZZK-1 v varovanju osebnih podatkov posameznika, je v zvezi s predlogom lokalne skupnosti za posredovanje podatkov o lastništvu nepremičnin fizičnih oseb, ki so se prijavile na razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, utemeljeno sklicevanje lokalne skupnosti na Zakon o varstvu osebnih podatkov, ki v 8. členu določa, da se osebni podatki lahko poleg v primerih, določenih z zakonom, obdelujejo tudi takrat, ko je za to podana osebna privolitev posameznika.
negatorna tožba – solastnina – varstvo solastnika – zaščita pred vznemirjanjem – razmerja med solastniki – pravica do zasebnosti
Medsebojno lastninskopravno varstvo solastnikov ni perfektno in absolutno, kar izhaja iz dejstva, da imajo solastniki stvar v solastnini in ne v izključni lastnini. Lastninskopravno varstvo enega solastnika proti drugemu sodišču nalaga tehtanje vseh okoliščin primera ter odločitev, ki bo, kolikor je to mogoče, upoštevala (so)lastninsko pravico obeh (ali več) solastnikov (pri solastnini gre po sami naravi za trk dveh solastninskih pravic, ki ju je treba ustavnoskladno uravnotežiti), predvsem pa je treba solastninsko pravico posameznika pretehtati tudi glede na druge ustavnopravno zajamčene pravice drugega.
Zgolj zato, ker tožnica nima več možnosti prehoda s svojega dela balkona na toženkin del (pred postavitvijo ograd je to možnost imela, je pa ni uporabljala), nima lastninskopravnega varstva po 100. členu SPZ. Postavljeni ogradi toženki nudita več zasebnosti v njenem stanovanju, zato je toženka ne le zaščitila svoj solastninski del, temveč predvsem svoji ustavni pravici do zasebnosti in nedotakljivosti stanovanja, ravno to pa je primer, ko je po ustaljeni sodni praksi sodno varstvo solastnika proti drugemu solastniku mogoče odreči. Tudi sicer mora solastnik stvar uporabljati sorazmerno svojemu idealnemu deležu, uporaba celotnega balkona pa bi presegala tožničin solastninski delež.
trditveno breme – postopek prisilne poravnave – terjatve upnikov, na katere učinkuje začetek postopka prisilne poravnave – pravni učinki potrjene prisilne poravnave – odločanje o terjatvah po potrditvi prisilne poravnave
Sodišče prve stopnje je navedlo, da pravnomočno potrjena prisilna poravnava ne vpliva na vtoževane terjatve, ker vpliva le na tiste, ki so zapadle v plačilo pred začetkom postopka prisilne poravnave (to pa ne velja za nobeno od vtoževanih terjatev). Takšna presoja sodišča prve stopnje je posledica zmotne uporabe materialnega prava. V 160. členu ZFPPIPP je namreč določeno, da pravnomočno potrjena prisilna poravnave učinkuje na terjatve, ki so nastale do začetka postopka prisilne poravnave.
ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE – ODŠKODNINSKO PRAVO – DELOVNO PRAVO
VSL0081503
ZZVZZ člen 87. ZVZD člen 5. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih člen 4, 4/2.
zdravstveno zavarovanje – poškodba pri delu – varstvo in zdravje pri delu – opustitev izvajanja ukrepov za zagotavljanje varstva pri delu – odgovornost delodajalca – povrnitev škode – povrnitev stroškov zdravljenja – dolžnostno ravnanje delodajalca – soprispevek delavca
Dolžnost delodajalca, da delavca usposobi za varno opravljanje dela, se ne izčrpa zgolj s seznanitvijo delavca s splošnimi navodili za opravljanje varnega dela. Delodajalec mora delavce ne samo seznaniti z ukrepi za varno delo, pač pa mora izvajanje teh ukrepov tudi nadzirati in sankcionirati.
poroštvena pogodba – poroštvena izjava – oblika pogodbe
Pogodba je sklenjena, ko se pogodbeni stranki sporazumeta o njenih bistvenih sestavinah. Soglasje je lahko izraženo na različne načine – z besedami, z običajnimi znaki ali z drugačnim ravnanjem, iz katerega se da zanesljivo sklepati, da obstoji, pri čemer mora biti izjava volje svobodna in resna. Sodišče prve stopnje upravičeno ni imelo pomislekov, da je tožeča stranka kot upnik k sklenitvi posamezne poroštvene pogodbe podala izjavo volje. To je storila najmanj s tem, ko je kot upnica akceptirala poroštvene izjave toženca.
delitev stvari – način delitve – fizična delitev stvari v naravi – postopek za delitev stvari v solastnini – predlagalni nepravdni postopek – prekluzija navajanja novih dejstev in dokazov
Postopek za delitev stvari v solastnini je predlagalni nepravdni postopek, v katerem velja prekluzija glede navajanja novih dejstev in dokazov.
osebni stečaj – odpust obveznosti – postopek ugovora proti odpustu obveznosti – razlogi za ugovor – ovire za odpust – prekomerno zadolževanje – ustavitev postopka – nadomestni sklep
Sodišče prve stopnje je pravilno kot odločilno izpostavilo, da bi dolžniku pred zadnjim dvigom gotovine, na dan 1. 10. 2013, moralo biti jasno, da novega kredita ne bo dobil, saj ga je banka že pred tem opozarjala na plačilo že zapadlih obveznosti.
pogodba o upravljanju – upravnik – stroški upravljanja in obratovanja večstanovanjske stavbe – pravica do izjave – razpravno načelo – aktivna legitimacija – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Z ugotavljanjem dejstev, ki jih stranka ne zatrjuje, sodišče krši razpravno načelo in pravico stranke do izjave iz 7. člena ZPP, kar je absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
ZFPPIPP člen 239, 239/3. ZPP člen 188, 188/3, 346, 346/3.
odločanje o začetku stečajnega postopka - upnikov predlog za začetek stečajnega postopka - neudeležba upnika na naroku - konec naroka - zamuda naroka - fikcija umika predloga - poročilo o kršitvah - zapisnik o naroku
Pooblaščenka upnika na narok za začetek stečajnega postopka ni pristopila, dokler je narok trajal. Po končanem naroku pa njen pristop glede na fikcijo umika po določilu tretjega odstavka 239. člena ZFPPIPP ni več pravno relevanten.
Upnik na narok ni zamudil, pač pa na narok ni pristopil, saj je na narok mogoče zamuditi le, dokler narok traja, ne pa po končanju naroka.
pisna izjava priče – manjkajoča kopija osebnega dokumenta – nepopolni dokazni predlog – dopolnitev nepopolnega dokaznega predloga – poziv sodišča – kršitev pravice do izjave
Ker pisni izjavi priče ni bila priložena kopija osebnega dokumenta, je bila izjava nepopolna, sodišče pa tožeče stranke ni pozvalo, naj nepopolno izjavo dopolni. Postopanja sodišča prve stopnje, ki tožnici ni dalo možnosti, da nepopolni dokazni predlog dopolni in posledično doseže izvedbo dokaza z izjavo oziroma z zaslišanjem priče, kar bi lahko vplivalo na izid pravdnega postopka, pomeni kršitev iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0081511
URS člen 26. ZIZ člen 168, 168/3, 168/4. ZGD-1 člen 263. ZZK-1 člen 132.
pravica do povračila škode – odškodninska odgovornost države – predpostavke odškodninske odgovornosti – izvršba na nepremičnine – dokaz o dolžnikovi lastnini – vpis lastninske pravice dolžnika po uradni dolžnosti – ravnanje oškodovanca kot nasprotnega udeleženca zemljiškoknjižnega postopka – standard profesionalne skrbnosti – opustitev vložitve pravnih sredstev – pretrganje vzročne zveze – vzročna zveza
Namen pravnega reda je, da se v primeru spora o pravici ali pravnemu razmerju ta spor čim prej reši z odločbo državnega organa, ki naj odstrani vsak dvom o medsebojnih pravicah in obveznostih. Za učvrstitev tega namena je uveljavljen institut pravnomočnosti, ki v sistemu pravnih vrednot prevladuje nad zakonitostjo, saj je temelj pravne varnosti. Prizadevanje, vsebovano v pravnem redu, da naj se spor dokončno reši in se ta razrešitev ne postavlja več pod vprašaj, bi razvodenelo, če bi stranka, za katero se je postopek zaključil neuspešno, v naknadnem sporu zaradi plačila odškodnine z zatrjevanjem nepravilnega odločanja toženo stranko postavila v položaj, da naj se ekskulpira. Pravica do povračila škode po 26. členu Ustave RS je namreč sekundarno varstvo pred protipravnim ravnanjem državnih organov. Morebitni sanaciji nepravilnega odločanja sodišč je zato namenjen sistem pravnih sredstev.
Preživnina se lahko terja le za čas od vložitve tožbe dalje, zato je potrebno povračilo potrebnih stroškov zaradi preživljanja preživninskega upravičenca, ki so nastali pred vložitvijo tožbe, zahtevati s posebnim, verzijskim zahtevkom, ki ga tožnica v tej pravdi ni postavila, pa tudi sicer bi bila aktivno legitimirana za takšen zahtevek po 133. členu ZZZDR zakonita zastopnica tožnice, ki je takšne izdatke imela in ne preživninska upravičenka.
Zmotna je teza pritožbe, da mora otrok zaradi vključitve v proces sekundarne socializacije pričeti z obiskovanjem vrtca čim bolj zgodaj. Razvojni psihologi namreč kot starost, pri kateri je otrok pripravljen obiskovati vrtec, priporočajo starost dveh oz. treh let, nenazadnje pa tudi pediatri opozarjajo, da se otrokov imunski sistem v prvih dveh letih življenja šele razvija. Ne glede na navedeno pa je v konkretnem primeru mati tožnice po zaključku porodniškega dopusta pričela delati, zato bi sodišče prve stopnje pri oceni potreb moralo upoštevati, da je bila tožnica v zasebnem vrtcu.