USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0081511
URS člen 26. ZIZ člen 168, 168/3, 168/4. ZGD-1 člen 263. ZZK-1 člen 132.
pravica do povračila škode – odškodninska odgovornost države – predpostavke odškodninske odgovornosti – izvršba na nepremičnine – dokaz o dolžnikovi lastnini – vpis lastninske pravice dolžnika po uradni dolžnosti – ravnanje oškodovanca kot nasprotnega udeleženca zemljiškoknjižnega postopka – standard profesionalne skrbnosti – opustitev vložitve pravnih sredstev – pretrganje vzročne zveze – vzročna zveza
Namen pravnega reda je, da se v primeru spora o pravici ali pravnemu razmerju ta spor čim prej reši z odločbo državnega organa, ki naj odstrani vsak dvom o medsebojnih pravicah in obveznostih. Za učvrstitev tega namena je uveljavljen institut pravnomočnosti, ki v sistemu pravnih vrednot prevladuje nad zakonitostjo, saj je temelj pravne varnosti. Prizadevanje, vsebovano v pravnem redu, da naj se spor dokončno reši in se ta razrešitev ne postavlja več pod vprašaj, bi razvodenelo, če bi stranka, za katero se je postopek zaključil neuspešno, v naknadnem sporu zaradi plačila odškodnine z zatrjevanjem nepravilnega odločanja toženo stranko postavila v položaj, da naj se ekskulpira. Pravica do povračila škode po 26. členu Ustave RS je namreč sekundarno varstvo pred protipravnim ravnanjem državnih organov. Morebitni sanaciji nepravilnega odločanja sodišč je zato namenjen sistem pravnih sredstev.
Preživnina se lahko terja le za čas od vložitve tožbe dalje, zato je potrebno povračilo potrebnih stroškov zaradi preživljanja preživninskega upravičenca, ki so nastali pred vložitvijo tožbe, zahtevati s posebnim, verzijskim zahtevkom, ki ga tožnica v tej pravdi ni postavila, pa tudi sicer bi bila aktivno legitimirana za takšen zahtevek po 133. členu ZZZDR zakonita zastopnica tožnice, ki je takšne izdatke imela in ne preživninska upravičenka.
Zmotna je teza pritožbe, da mora otrok zaradi vključitve v proces sekundarne socializacije pričeti z obiskovanjem vrtca čim bolj zgodaj. Razvojni psihologi namreč kot starost, pri kateri je otrok pripravljen obiskovati vrtec, priporočajo starost dveh oz. treh let, nenazadnje pa tudi pediatri opozarjajo, da se otrokov imunski sistem v prvih dveh letih življenja šele razvija. Ne glede na navedeno pa je v konkretnem primeru mati tožnice po zaključku porodniškega dopusta pričela delati, zato bi sodišče prve stopnje pri oceni potreb moralo upoštevati, da je bila tožnica v zasebnem vrtcu.
izbris hipoteke – hipoteka na solastni stvari – solastnina – razdelitev obremenjene nepremičnine na etažno lastnino – etažna lastnina – prehod hipoteke na vse posamezne dele
Če je bila predmetna hipoteka vknjižena pri solastninskem deležu enega od solastnikov (na nerazdeljeni stvari), je bremenila celotno stvar (v obsegu solastninskega deleža tistega solastnika, ki je svoj delež na celotni stvari obremenil). Ker je hipoteka v obravnavanem primeru bremenila celotno nepremičnino, ki se je razdelila na etažno lastnino, je v skladu s 111. členom SPZ prešla na vse posamezne dele. Vknjižba hipoteke pri tožničinem posameznem delu zato ni bila neveljavno vknjižena.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083216
OZ člen 86, 87, 274, 275, 346, 349, 807, 807/1, 837. ZPP člen 285. ZU člen 31, 32. ZDru-1 člen 37.
agencijska pogodba – ničnost – nasprotovanje temeljnim moralnim načelom – morala v smislu dobrih običajev – pogodba o posredovanju – pogodba o trgovskem zastopanju – provizija – izpolnitveno ravnanje – vzpostavitev stika – subrogacija
Ugotovljena prepletenost vlog iste osebe v vsaki od pogodbenih strank daje ob drugih ugotovljenih okoliščinah dovolj trdno podlago za sklep, da je bila odločitev za pogodbo in njeno vsebino sprejeta pod odločilnim vplivom ene pogodbe strank. Nudenje pravnega varstva zahtevkom iz take pogodbe ne bi bilo v skladu s temeljnimi moralnimi načeli.
Če ni v zakonu predpisana katera od izključnih posebnih krajevnih pristojnosti, je treba tožbo vložiti pri sodišču splošne krajevne pristojnosti za toženo stranko, kar je v primeru tožbe proti fizični osebi praviloma sodišče, na območju katerega ima tožena stranka stalno prebivališče.
ZIZ člen 76, 76/2, 107, 107/1, 107/2, 107/3. ZPP člen 343, 343/4.
ustavitev izvršbe - rubež terjatve - dolžnikov dolžnik - poplačilo terjatve - razveljavitev opravljenih izvršilnih dejanj - sklep o rubežu terjatve - sklep o prenosu terjatve - načelo akcesornosti - zastavna pravica na terjatvi - predmet zavarovanja - zavarovana terjatev - sklep o izvršbi - pravni interes za pritožbo - nedovoljena pritožba
Ker je do ustavitve izvršbe prišlo zaradi prenehanja izterjevane terjatve s poplačilom, je s tem prenehala tudi upnikova zastavna pravica na dolžnikovi terjatvi do njegove dolžnice.
Razveljavitev pravnomočnega sklepa o izvršbi (kot sklepa o rubežu) v primeru ustavitve izvršbe zaradi poplačila upnikove terjatve ni mogoča.
ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE – ODŠKODNINSKO PRAVO – DELOVNO PRAVO
VSL0081503
ZZVZZ člen 87. ZVZD člen 5. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih člen 4, 4/2.
zdravstveno zavarovanje – poškodba pri delu – varstvo in zdravje pri delu – opustitev izvajanja ukrepov za zagotavljanje varstva pri delu – odgovornost delodajalca – povrnitev škode – povrnitev stroškov zdravljenja – dolžnostno ravnanje delodajalca – soprispevek delavca
Dolžnost delodajalca, da delavca usposobi za varno opravljanje dela, se ne izčrpa zgolj s seznanitvijo delavca s splošnimi navodili za opravljanje varnega dela. Delodajalec mora delavce ne samo seznaniti z ukrepi za varno delo, pač pa mora izvajanje teh ukrepov tudi nadzirati in sankcionirati.
ZPSPP člen 21, 21/2, 22. ZPP člen 212. OZ člen 58.
kršitev pogodbe – soglasje za preureditev poslovnega prostora – najem poslovnega prostora – trditvena podlaga
Tožena stranka je imela za preureditev poslovnega prostora soglasje tožeče stranke. Ni kršila najemne pogodbe, saj ni bila dolžna vrniti poslovnega prostora v stanju, kot ga je prejela v letu 2007.
odškodninska odgovornost države – opustitev dolžnega nadzora v zaporu – varnost obsojencev – povrnitev škode zaradi napada na zapornika – protipravno ravnanje
Pravosodna policista sta ustrezno ukrepala in škodnega dogodka nista mogla niti predvideti niti preprečiti. Tožnika so premestili na prvi oddelek kot osebo ogroženo s strani drugih. Na njegov alarm sta se pravosodna policista takoj odzvala. Soobsojenec A. je, kljub njuni prisotnosti, tožnika iznenada udaril.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075630
ZPSPP člen 14, 15.
najemna pogodba – poslovni prostor – odstop od pogodbe – razlog za odstop od pogodbe
ZPSPP daje najemniku možnost, da ima v primeru, če najemodajalec ne izroči najemniku poslovnega prostora v takem stanju, v kakršnem bi ga moral po pogodbi izročiti, poleg ostalega tudi pravico, da odstopi od pogodbe.
dokazna presoja - zavrnitev dokaznih predlogov - razlogi za zavrnitev dokaznih predlogov - upravičeni razlogi - obrazložitev zavrnilnega sklepa - seznanitev z vsebinskimi razlogi - pravica do učinkovitega pravnega sredstva - pravočasnost grajanja zavrnitve dokaznih predlogov - zaslišanje strank - pravilo o obojestranskem zaslišanju - enako varstvo pravic - procesno ravnotežje med strankama - izjeme od pravila o zaslišanju obeh strank - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjavljanja v postopku
V zvezi z zaslišanjem strank v dokazne namene gre za kršitev pravice do enakega varstva pravic, če sodišče v dokaznem postopku brez utemeljenih razlogov zasliši le eno stranko, drugi pa to pravico odreče in s tem poruši procesno ravnotežje med strankama. Dokaz z zaslišanjem strank se namreč izvede tako, da se zasliši obe stranki; tudi če stranka predlaga samo svoje zaslišanje, mora sodišče zaslišati tudi nasprotno stranko. Izjeme od pravila o zaslišanju obeh strank je mogoče strniti v tri skupine: 1. primeri, ko eni stranki niso znana sporna dejstva, 2. primeri, ko zaslišanje ene stranke ni mogoče in 3. primeri, ko ena stranka kljub pravilnem vabljenju ne pride na zaslišanje ali noče izpovedati.
Kršitev pravila o obojestranskem zaslišanju je lahko relativna ali absolutna bistvena kršitev postopka – odvisno od tega, katera stranka je ta dokaz predlagala. Ko sodišče (brez upravičenega razloga) ne zasliši stranke, ki je (primarno) predlagala svoje zaslišanje, gre za kršitev pravice te stranke do (izvedbe predlaganega) dokaza (ki je sestavni del pravice do izjavljanja v postopku), to je absolutna bistvena kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
V vsakem primeru mora biti odločitev sodišča o zavrnitvi dokaza obrazložena, saj sicer krši strankino pravico do izjave. Stranka mora vedeti in razumeti, zakaj njen dokazni predlog ni bil upoštevan.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081504
OZ člen 262, 417 – 426, 729, 729/2. SPZ člen 207 – 209. ZNPosr člen 13, 13/4, 13/4-3. ZPP člen 337.
fiduciarna cesija – terjatev na vračilo are – pasivna legitimacija – shranjevalna pogodba – pridržna pravica – pogodba o posredovanju v prometu z nepremičninami – nedovoljena pritožbena novota – informativni dokaz
V obravnavani zadevi je šlo za konkreten denar, položen na fiduciarni račun toženke (kot nepremičninske posrednice), zaradi česar ni mogoče govoriti o generični naravi denarja. Predmet shranjevalne pogodbe so lahko samo premične stvari (drugi odstavek 729. člena OZ), tako vrstne kot individualne določene, kar pomeni, da ni nikakršne ovire, da se v hrambo ne izroči denar. Ker na stvareh, ki so dane v hrambo, ni mogoče izvrševati pridržne pravice (262. člen OZ), so pritožbeni očitki o upravičenosti zadržanja (kakor tudi poplačila iz) are nepravilni.
sodni depozit – postopek sodnega depozita – prekluzija – neobvezen narok – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – nepopolna vloga – kršitev pravice do izjave
Ker narok v postopku sodnega depozita ni obvezen, so smele stranke navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze vse do izdaje izpodbijanega sklepa, do katere je prišlo več kot mesec dni po naroku. Poleg tega sodišče udeležencev postopka niti v pozivu z dne 6. 1. 2008, niti v vabilu na narok ni izrecno opozorilo, da bodo morali najkasneje na prvem naroku navesti vsa dejstva in ponuditi dokaze ter se izjaviti o navedbah in ponujenih dokazih drugih udeležencev (2. odstavek 286. člena in 6. odstavek 286.a člena ZPP). Zaradi opustitve takšnega opozorila udeleženci postopka ne smejo trpeti škodljivih posledic. Ker sodišče prve stopnje tega pogoja ni upoštevalo, je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.
SPZ člen 69, 69/1, 70, 70/3. ZIZ člen 210, 210/1. ZZZDR člen 56, 56/3.
delitev solastnine – civilna delitev – višina solastninskega deleža – sporazum o določitvi deležev na skupnem premoženju – odlog delitve
Okoliščine, da predlagatelj (že) živi v svojem lastniškem stanovanju, da se z delitvijo ne mudi, da nasprotna udeleženka z morebitnim izplačilom solastnega deleža ne bo mogla kupiti drugega stanovanja, da mlajša hči zaključi šolanje, ne predstavljajo razlogov za odlog delitve.
ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0083794
OZ člen 82, 82/2, 921, 943, 966. ZPP člen 253, 286.
pogodba o avtomobilskem zavarovanju (AO plus) – splošni pogoji za zavarovanje voznika za škodo zaradi telesnih poškodb – izključitev zavarovalnega kritja za določene poškodbe – zvin vratne hrbtenice – medicinsko ugotovljena poškodba – razlaga spornih določil – zdravstveni zaplet (komplikacija) – dokazni predlog – zavrnitev dokaznega predloga – izvedenec – izvedensko mnenje – zaslišanje izvedenca – ustno mnenje – ugovor nepoštenih pogodbenih pogojev
Ker je tožnik utrpel zvin vratne hrbtenice, vendar pa pri tem ni bila medicinsko ugotovljena poškodba hrbteničnega skeleta ali premik med korpusi vretenc večji od treh milimetrov, do nevrološke komplikacije (pojav posttravmatskega torticollisa) pa je prišlo v posledici utrpelega zvina vratne hrbtenice in ne neodvisno od njega (če tožnik v nesreči ne bi utrpel zvina vratne hrbtenice, tudi do posttravmatskega torticollisa ne bi prišlo), po Splošnih pogojih ni krita niti škoda, ki je tožniku nastala zaradi te komplikacije.
javnost zemljiške knjige - omejitev dostopa do osebnih podatkov - lokalna skupnost - osebna privolitev posameznika
Ker je namen določbe 199. člena ZZK-1 v varovanju osebnih podatkov posameznika, je v zvezi s predlogom lokalne skupnosti za posredovanje podatkov o lastništvu nepremičnin fizičnih oseb, ki so se prijavile na razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, utemeljeno sklicevanje lokalne skupnosti na Zakon o varstvu osebnih podatkov, ki v 8. členu določa, da se osebni podatki lahko poleg v primerih, določenih z zakonom, obdelujejo tudi takrat, ko je za to podana osebna privolitev posameznika.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0083217
ZJN člen 4, 4/6. OZ člen 631, 633, 642. Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcu pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročilu člen 5, 5/3, 5/4.
Obveznega plačila naročnika podizvajalcu nista določala niti tedaj veljavni ZJN-2 niti Uredba kot njegov izvedbeni predpis. Z Uredbo so bili predpisani le pogoji in način izvedbe neposrednega plačila podizvajalcu, vključno s pogoji za domnevo, kdaj se šteje, da je glavni izvajalec pripoznal terjatev podizvajalca. V vsakem primeru pa je smel podizvajalec terjati neposredno naročnika le, če so bili izpolnjeni tudi preostali pogoji iz 631. člena OZ. Obvezna neposredna plačila podizvajalcem so bila predpisana šele z ZJN-2B.