poroštvena pogodba – poroštvena izjava – oblika pogodbe
Pogodba je sklenjena, ko se pogodbeni stranki sporazumeta o njenih bistvenih sestavinah. Soglasje je lahko izraženo na različne načine – z besedami, z običajnimi znaki ali z drugačnim ravnanjem, iz katerega se da zanesljivo sklepati, da obstoji, pri čemer mora biti izjava volje svobodna in resna. Sodišče prve stopnje upravičeno ni imelo pomislekov, da je tožeča stranka kot upnik k sklenitvi posamezne poroštvene pogodbe podala izjavo volje. To je storila najmanj s tem, ko je kot upnica akceptirala poroštvene izjave toženca.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075630
ZPSPP člen 14, 15.
najemna pogodba – poslovni prostor – odstop od pogodbe – razlog za odstop od pogodbe
ZPSPP daje najemniku možnost, da ima v primeru, če najemodajalec ne izroči najemniku poslovnega prostora v takem stanju, v kakršnem bi ga moral po pogodbi izročiti, poleg ostalega tudi pravico, da odstopi od pogodbe.
dokazna presoja - zavrnitev dokaznih predlogov - razlogi za zavrnitev dokaznih predlogov - upravičeni razlogi - obrazložitev zavrnilnega sklepa - seznanitev z vsebinskimi razlogi - pravica do učinkovitega pravnega sredstva - pravočasnost grajanja zavrnitve dokaznih predlogov - zaslišanje strank - pravilo o obojestranskem zaslišanju - enako varstvo pravic - procesno ravnotežje med strankama - izjeme od pravila o zaslišanju obeh strank - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjavljanja v postopku
V zvezi z zaslišanjem strank v dokazne namene gre za kršitev pravice do enakega varstva pravic, če sodišče v dokaznem postopku brez utemeljenih razlogov zasliši le eno stranko, drugi pa to pravico odreče in s tem poruši procesno ravnotežje med strankama. Dokaz z zaslišanjem strank se namreč izvede tako, da se zasliši obe stranki; tudi če stranka predlaga samo svoje zaslišanje, mora sodišče zaslišati tudi nasprotno stranko. Izjeme od pravila o zaslišanju obeh strank je mogoče strniti v tri skupine: 1. primeri, ko eni stranki niso znana sporna dejstva, 2. primeri, ko zaslišanje ene stranke ni mogoče in 3. primeri, ko ena stranka kljub pravilnem vabljenju ne pride na zaslišanje ali noče izpovedati.
Kršitev pravila o obojestranskem zaslišanju je lahko relativna ali absolutna bistvena kršitev postopka – odvisno od tega, katera stranka je ta dokaz predlagala. Ko sodišče (brez upravičenega razloga) ne zasliši stranke, ki je (primarno) predlagala svoje zaslišanje, gre za kršitev pravice te stranke do (izvedbe predlaganega) dokaza (ki je sestavni del pravice do izjavljanja v postopku), to je absolutna bistvena kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
V vsakem primeru mora biti odločitev sodišča o zavrnitvi dokaza obrazložena, saj sicer krši strankino pravico do izjave. Stranka mora vedeti in razumeti, zakaj njen dokazni predlog ni bil upoštevan.
ZPP člen 274, 274/1, 319, 319/1. ZST-1 člen 8, 11, 11/4.
oprostitev plačila sodne takse – pogoji za odločanje o taksni oprostitvi – pravnomočna odločitev o predlogu v zvezi s plačilom sodne takse – nov predlog – zavrženje predloga
Ker je sodišče prve stopnje o predlogu tožeče stranke odločilo že s sklepom z dne 25. 4. 2014, ki je postal pravnomočen dne 21. 5. 2014, o tem ne more ponovno odločati.
osebni stečaj – začetek postopka odpusta obveznosti – dolžina preizkusnega obdobja
Dolžina preizkusnega obdobja, ki ga lahko določi sodišče v postopku odpusta obveznosti stečajnemu dolžniku v osebnem stečaju, je opredeljena v 5. odstavku 400. člena ZFPPIPP, ki določa, da preizkusno obdobje ne sme biti krajše od dveh let in ne daljše od petih let od začetka postopka odpusta obveznosti. Tako opredeljen razpon možne dolžine preizkusnega obdobja je določen od uveljavitve novele ZFPPIPP-C 15. julija 2010. Pritožnik se očitno sklicuje na drugačen časovni okvir, ki ga je določil ZFPPIPP pred uveljavitvijo citirane novele ZFPPIPP-C.
ZFPPIPP člen 239, 239/3. ZPP člen 188, 188/3, 346, 346/3.
odločanje o začetku stečajnega postopka - upnikov predlog za začetek stečajnega postopka - neudeležba upnika na naroku - konec naroka - zamuda naroka - fikcija umika predloga - poročilo o kršitvah - zapisnik o naroku
Pooblaščenka upnika na narok za začetek stečajnega postopka ni pristopila, dokler je narok trajal. Po končanem naroku pa njen pristop glede na fikcijo umika po določilu tretjega odstavka 239. člena ZFPPIPP ni več pravno relevanten.
Upnik na narok ni zamudil, pač pa na narok ni pristopil, saj je na narok mogoče zamuditi le, dokler narok traja, ne pa po končanju naroka.
Toženec je bil zakoniti zastopnik družbe in je bil vešč sklepanja pogodb. Sklicevanje, da prejetih dokumentov ni v celoti prebral in da mu je bila med njimi poroštvena izjava podtaknjena, ob tem, da sama kreditna pogodba, ki jo je podpisoval kot zakoniti zastopnik, predvideva njegovo poroštvo, ne more biti upoštevno.
nepremoženjska škoda - absolutno zastaranje - objektivni zastaralni rok - konec zdravljenja - aktivno zdravljenje - nova škoda
Absolutno zastaranje odškodninske terjatve teče od tedaj, ko je škoda nastala, to pa je po končanem zdravljenju, od katerega je realno pričakovati odpravo ali zmanjšanje škode, stanje oškodovanca pa je stabilizirano. Za pričetek teka objektivnega zastaralnega roka za zahtevek za povrnitev nepremoženjske škode je torej pomembno, kdaj se je oškodovančevo zdravstveno stanje objektivno gledano ustalilo.
Po določilu 3. odstavka 226. člena ZIZ opravi sodišče po uradni dolžnosti izvršbo na podlagi sklepa o izrečeni denarni kazni, če dolžnik ne izpolni obveznosti in hkrati izda nov sklep, s katerim določi dolžniku nov rok za izpolnitev obveznosti in izreče novo denarno kazen (višjo) za primer, če dolžnik niti v novem roku ne bo izpolnil obveznosti.
denacionalizacija - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe in upravljanja premoženja - višina nadomestila
Od uveljavitve ZDen dalje pravni položaj denacionalizacijskih upravičencev uživa pravno varstvo, čeprav se njihova lastninska pravica na vrnjenem premoženju vzpostavi šele s pravnomočno odločbo o denacionalizaciji. Namen določbe drugega odstavka 72. člena ZDen je spodbuditi zavezance h konstruktivnemu sodelovanju v denacionalizacijskem postopku, pravica do povračila stroškov vzdrževanja pa zagotavlja vzdrževanje nepremičnin.
vrnitev vlaganj – ius novorum – neupravičena obogatitev – negotiorum gestio – trditvena podlaga – družbena pogodba – aktivna legitimacija
Tožeča stranka je šele v pritožbi zatrjevala, da sta družbenika poravnala obveznosti za družbo v skladu z družbeniškim razmerjem. Pritožbene navedbe o obstoju družbeniške pogodbe predstavljajo pritožbeno novoto, ki ni dopustna, saj tožeča stranka ni izkazala, zakaj brez svoje krivde tega dejstva ni podala pravočasno.
OZ člen 131, 131/1, 131/2, 147, 147/1, 171, 179. ZPP člen 243, 254, 254/3.
krivdna odgovornost delodajalca - objektivna odgovornost - vrtalni stroj - odškodnina za nepremoženjsko škodo - višina odškodnine - telesne bolečine - zmanjšanje življenjskih aktivnosti - strah - trditveno breme - izvedensko mnenje - postavitev drugega izvedenca
Toženec je opustil skrb za varnost svojih delavcev, s tem ko je dovolil prisotnost svojih delavcev, tudi tožnika, pri spuščanju oz. pospravljanju udarnega kladiva v neposredni bližini spuščajočega bremena - v njegovem delovnem območju. Vodja del bi moral operacijo pospravljanja kladiva ustaviti, ko je videl, da sta se k njemu približala tožnik in drugi delavec. Prvostopno sodišče je odgovornost toženca za škodni dogodek povsem pravilno prvenstveno utemeljilo na določilih krivdne odgovornosti.
OZ člen 311. SPZ člen 119, 119/2, 119/4. ZFPPIPP člen 28, 28/1, 28/2, 28/4, 35-38, 42, 42/2, 42/5, 441,442, 442/1, 442/2, 44/3, 442/6, 442/7, 442/8, 442/10.ZGD-1 člen 10, 32, 55, 263, 263/1, 515, 515/5, 515/6.
odgovornost družbenika izbrisane družbe - aktivni družbenik - izbrisana družba upravnik - razpolaganje s sredstvi rezervnega sklada - skrbnost dobrega strokovnjaka
Drugi toženec je solidarno odškodninsko zavezan z ozirom, da je do nedovoljenega razpolaganja s sredstvi rezervnega sklada prišlo v času, ko je bil družbenik izbrisane družbe in v tej opravljal direktorsko funkcijo. Solidarno odškodninsko odgovornost prve toženke pa utemeljuje že dejstvo, da je terjatev tožečih strank za povračilo sredstev rezervnega sklada ob izbrisu družbe iz sodnega registra, ko je bila njen družbenik in direktor, ostala neporavnana.
SPZ člen 226, 227, 227/2. ZZK-1 člen 21. ZUreP-1 člen 110.
stvarna služnost - neprava stvarna služnost - služnost v javno korist - trajanje neprave stvarne služnosti - neprava stvarna služnost za nedoločen čas - zemljiškoknjižno dovolilo - ničnost zemljiškoknjižnega dovolila
Predlagatelj je predlagal vpis neprave stvarne služnosti izgradnje in vzdrževanja optičnega kabla za ves čas njegovega delovanja, tako kot sta se pogodbeni stranki (pravni prednik predlagatelja in nasprotna udeleženka) dogovorili v pogodbi, ki je podlaga za vpis. Prvostopenjsko sodišče je dovolilo vpis. Nasprotna udeleženka je ugovarjala, da se neprava stvarna služnost, dogovorjena v korist pravne osebe, glede na drugi odstavek 227. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju: SPZ) v zvezi z 226. členom SPZ lahko
dogovori za največ 30 let. Če bi bila neprava stvarna služnost, ustanovljena v
korist pravne osebe, po zakonu vedno časovno omejena, bi imela nasprotna
udeleženka, ki se je podrejeno zavzemala za to, da se vpiše čas trajanja te pravice, prav. Vendar ni vedno tako. Ker zakon dopušča ustanovitev nepravih stvarnih služnosti za nedoločen čas, so pritožbene trditve nasprotne udeleženke, ki je sodelovala pri sklenitvi pogodbe, se dogovorila za nepravo stvarno služnost brez časovne omejitve in izstavila zemljiškoknjižno dovolilo za vpis te služnosti, presplošne, neustrezno substancirane in neutemeljene. Na podlagi njenih ugovornih in pritožbenih navedb ni mogoče zaključiti, da gre v obravnavanem primeru za tako nepravo stvarno služnost, za katero velja časovna omejitev iz drugega odstavka 227. člena SPZ.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – nepopolna vloga – pomanjkljivo izpolnjena izjava o premoženjskem stanju – premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe – ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse – trditveno in dokazno breme – prepoved reformatio in peius
Tožena stranka je (tudi) s predložitvijo nepopolno izpolnjenega obrazca zadostila formalnim zahtevam za odločanje o njenem predlogu po tretjem odstavku 12. člena ZST-1.
izvršba na nepremičnine – ugotovitev vrednosti nepremičnine – sprememba vrednosti nepremičnine – ponovna ugotovitev vrednosti nepremičnine – drugačno ovrednotenje nepremičnine
Ne gre za spremembo vrednosti nepremičnine, če drug cenilec, ki ga privatno angažira stranka, zgolj drugače ovrednoti nepremičnino, kot jo je ovrednotil sodni cenilec v postopku ugotavljanja vrednosti nepremičnine.