• Najdi
  • <<
  • <
  • 2
  • od 50
  • >
  • >>
  • 21.
    VDSS Sodba Psp 89/2026
    23.4.2026
    INVALIDI - SOCIALNO ZAVAROVANJE - UPRAVNI POSTOPEK
    VDSS00095196
    ZUP člen 128, 279, 279/1. ZDSS-1 člen 81. ZPIZ-1 člen 259, 259/2.
    priznanje novih ali drugačnih pravic iz invalidskega zavarovanja - nična upravna odločba - invalidska pokojnina - delovni invalid I. kategorije invalidnosti

    Za presojo pravilnosti odločitve v predsodnem upravnem postopku je ključno dejstvo zatrjevane ničnosti odločbe z dne 20. 11. 2008, s katero je bil tožnik razvrščen v I. kategorijo invalidnosti s priznano pravico do invalidske pokojnine. Kot je pojasnjeno, je bila sporna odločba o razvrstitvi v I. kategorijo invalidnosti že večkrat presojana v sodnih postopkih.

    Sodišče se je pravilno opredelilo do vsakega pogoja, ki ga prvi odstavek 279. člena ZUP določa kot ničnostni razlog in ugotovilo, da ni podan nobeden izmed zakonsko določenih pogojev.

  • 22.
    VDSS Sodba Psp 16/2026
    23.4.2026
    INVALIDI - SOCIALNO ZAVAROVANJE
    VDSS00095070
    ZPIZ-2 člen 126, 126/1, 126/2, 396, 396/1, 396/3. URS člen 22. ZPP člen 287, 287/2.
    poškodba pri delu - pravica do invalidske pokojnine - priznanje novih ali drugačnih pravic iz invalidskega zavarovanja - invalidsko zavarovanje - invalid II. kategorije invalidnosti - invalid I. kategorije invalidnosti - izvedenec medicinske stroke

    Ker je tožnica kot invalid II. kategorije invalidnosti uživalka pravic na podlagi preostale delovne zmožnosti, s tem, da so bile pravice uveljavljene po predpisih, ki so se uporabljali do 31. decembra 2002, lahko po določbah ZPIZ-2 nove pravice pridobi le v primeru poslabšanja že ugotovljene invalidnosti ali nastanka nove invalidnosti.

  • 23.
    VDSS Sodba Psp 14/2026
    1.4.2026
    INVALIDI - SOCIALNO ZAVAROVANJE
    VDSS00094945
    ZPIZ-2 člen 41, 41/1, 42, 42/1, 42/1-2, 63, 63/2, 63/2-1.
    I. kategorija invalidnosti - III. kategorija invalidnosti - pravica do dela na drugem delovnem mestu z omejitvami - izguba delovne zmožnosti - sodni izvedenec - pravica do invalidske pokojnine

    Ker so izpolnjeni z zakonom določeni pogoji, je sodišče prve stopnje utemeljeno poseglo v izpodbijano odločbo toženca in tožnico razvrstilo v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni ter ji priznalo pravico do invalidske pokojnine od 29. 1. 2024 dalje.

  • 24.
    VDSS Sklep Psp 24/2026
    25.3.2026
    UPRAVNI POSTOPEK - SOCIALNO ZAVAROVANJE
    VDSS00093636
    ZDSS-1 člen 63. URS člen 23, 23/1. ZPIZ-2 člen 11, 14, 14/3, 63, 63/1. ZUP člen 147, 147/1, 153, 153/3, 222. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
    lastnost zavarovanca - predhodno vprašanje - pravni interes

    Če se zoper sklep o prekinitvi postopka v socialnem sporu stranki odvzame možnost uveljavljanja sodnega varstva, se ta niti ne more sklicevati na pravico do sojenja v razumnem roku (6. člen EKČP), saj do sodnega postopka sploh ne more priti. Sodno varstvo pa ji ni dostopno niti preko tožbe zaradi molka organa, ker v primeru prekinitve postopka rok za izdajo odločbe ne teče (tretji odstavek 153. člena ZUP v zvezi z 222. členom ZUP). Posledično lahko pride do položaja, v katerem o zadevi nikoli ne bo odločeno. Če bi prekinitev postopka trajala nedoločen čas, bi to stranki dejansko onemogočilo učinkovito zavarovati svoje pravice iz socialnega zavarovanja. Z zavrženjem tožbe je zato tožeči stranki dejansko onemogočeno obravnavanje njenega tožbenega zahtevka1 pred sodiščem.

  • 25.
    VDSS Sodba Psp 50/2026
    18.3.2026
    SOCIALNO ZAVAROVANJE - INVALIDI
    VDS00093399
    ZDSS-1 člen 63. ZPIZ-2 člen 63, 81, 82, 181.
    priznanje novih ali drugačnih pravic iz invalidskega zavarovanja - pravica do invalidske pokojnine - I. kategorija invalidnosti - popolna izguba delazmožnosti

    Pri ocenjevanju invalidnosti gre za kompleksno oceno sprememb v zdravstvenem stanju, zaradi katerih se pri zavarovancu zmanjša zmožnost za zagotovitev ali ohranitev delovnega mesta oziroma poklicno napredovanje. Gre za oceno celovitega psihosomatskega funkcijskega statusa, ki narekuje razvrstitev zavarovanca v določeno kategorijo invalidnosti. Tudi ni naloga izvedenca, da v sporu o novih pravicah iz invalidskega zavarovanja ob nadaljnjem obstoju preostale delazmožnosti določa dela ali dejavnost ustrezno preostali delazmožnosti glede na stvarne razbremenitve in časovno omejitev. Takšno oceno v skladu s 181. členom ZPIZ-2 lahko izvedenski organi toženca podajajo šele v postopku realizacije vsebinske pravice do premestitve ali pravice do dela s krajšim delovnim časom od polnega za ponujeno delovno mesto ali že znano dejavnost, na katero naj bi bila realizirana priznana pravica.

    Ključna je ugotovitev izvedenskega organa, da je človek celovito psihosocialno bitje in ne sestav posameznih organov oziroma organskih sistemov, zato ni mogoča zahteva, da se za posamezno diagnozo zdravstvenih težav tožniku posebej oceni, kako in v kolikšnem deležu vpliva na oceno delazmožnosti, saj pri ugotavljanju invalidnosti ne gre za natančen matematični izračun. Ni podanih kriterijev, ki bi omogočali preverljiv matematični preračun.

    Ne izvedenski organ ne sodišče ne more ocenjevati tožnikove morebitne preostale delovne zmožnosti ob spekulacijah in hipotetičnih predpostavkah, kako bo vplivalo opravljanje ustreznega dela na tožnikovo zdravstveno stanje. Ravno opredelitev preostale delovne zmožnosti naj bi zagotavljalo, da pri tožniku kljub nadaljnjem opravljanju dela ne bi prišlo do poslabšanja invalidnosti. Morebitna naknadna poslabšanja zdravstvenega stanja, pa so lahko le podlaga za uveljavitev novih pravic iz invalidskega zavarovanja.

  • 26.
    VDSS Sodba in sklep Pdp 30/2026
    18.3.2026
    DELOVNO PRAVO - SOCIALNO ZAVAROVANJE - SODNE TAKSE
    VDS00093073
    ZST-1 tarifna številka 2211, 2311. ZPIZ-2 člen 199, 199/4, 201, 201a, 201a/4, 201a/5, 201a/7, 413, 413/1. ZDR-1 člen 200. URS člen 87. ZDSS-1 člen 7č. ZST-1 člen 3, 3/2, 5, 5/1, 5/1-4. ZPP člen 365, 365/1, 365/1-3.
    zavarovalna doba s povečanjem - obveznost plačila sodne takse - vključitev v zavarovanje - poklicno zavarovanje - plačilo prispevkov - neobstoj (nesprejem) podzakonskega predpisa - pravna praznina - načelo zakonitosti - exceptio illegalis - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse

    Prvi odstavek 413. člena ZPIZ-2 kot prehodno ureditev določa, da je za delovna mesta, za katera se je ob uveljavitvi ZPIZ-1 štela zavarovalna doba s povečanjem, še naprej predpisana obveznost vključitve v poklicno zavarovanje. Ta določba predstavlja neposredno in samostojno pravno podlago za odločanje v primerih, ko nova ureditev (merila, komisija, seznam) še ni bila vzpostavljena. Zato odsotnost uredbe iz četrtega odstavka 199. člena ZPIZ‑2 in neimenovanje komisije iz 201. člena ZPIZ-2 ne pomenita pravne praznine, temveč upravičujeta uporabo prehodne določbe 413. člena ZPIZ-2, ki zagotavlja kontinuiteto pravnega režima.

  • 27.
    VDSS Sodba in sklep Psp 28/2026
    11.3.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - SOCIALNO ZAVAROVANJE
    VDS00093348
    ZPP člen 70, 70/1, 70/1-1, 70/1-2, 70/1-3, 70/1-4, 70/1-5, 70/1-6, 73, 73/1, 74, 74/1, 115, 115/2. URS člen 25. ZUTD člen 127, 127/4.
    neprihod na narok - zavarovanje za primer brezposelnosti - priznanje pravic - izločitev sodnika - predložitev zdravniškega opravičila - molk organa - evidenca brezposelnih oseb

    Način vodenja postopka in sprejete procesne odločitve same po sebi ne predstavljajo razlogov za sklepanje o pristranskosti. Pritožnik izraža le nestrinjanje z načinom vodenja postopka, kar pa ne more biti podlaga za dvom v sodnikovo nepristranskost. Takšno nestrinjanje lahko predstavlja razlog za ustrezna procesna sredstva, ne more pa utemeljevati obstoja okoliščin, ki bi kazale na pristranskost sojenja. Za odpravo napak v postopku sojenja so predvidena pravna sredstva in ne institut izločitve.

  • 28.
    VDSS Sodba Psp 35/2026
    4.3.2026
    INVALIDI - SOCIALNO ZAVAROVANJE
    VDS00092821
    ZPIZ-2N člen 3, 23. ZPIZ-2 člen 85, 134, 134/1. ZMEPIZ-1 člen 92.
    delovni invalid - pravica do dela s krajšim delovnim časom od polnega - nadomestilo za invalidnost - izračun nadomestila

     ZPIZ-2N ni mogoče uporabiti za uveljavitve pravic izpred 1. 1. 2024. Tožnik je podal zahtevo za izplačilo delnega nadomestila 10. 7. 2023, delo na delovnem mestu "programer aplikacij 5" je po aneksu nastopil s 1. 7. 2023. Tožniku je bila priznana pravica do delnega nadomestila z odločbo z dne 16. 11. 2023 od 1. 7. 2023 dalje, novela ZPIZ-2N pa se uporabi za uveljavitve pravic po 1. 1. 2024.

    Zmoten je pritožbeni očitek, da bi moral toženec narediti ponovni izračun priznanega nadomestila za invalidnost, saj je odločba o prvi odmeri nadomestila iz leta 2014 pravnomočna, dejansko stanje glede zavarovalnih obdobij in pokojninske osnove pa se od takrat ni v ničemer spremenilo.

  • 29.
    VDSS Sklep Psp 42/2026
    2.3.2026
    ZAVAROVANJE TERJATEV - SOCIALNO ZAVAROVANJE - INVALIDI
    VDS00092807
    ZDSS-1 člen 70, 70/1, 70/1-2, 70/4. ZIZ člen 270, 270/1, 270/3, 272, 272/2, 272/2-2, 272/2-3, 273, 273/1. ZPP člen 360, 360/1.
    regulacijska začasna odredba - začasno plačilo dajatev - začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - invalid - invalidska pokojnina - odškodnina

    Tožnik tudi v ponovnem predlogu za izdajo začasne odredbe ni zadostno podal svojih trditev glede obstoja terjatve in ni verjetno izkazal obstoja svoje terjatve do toženca. Gre zgolj za pavšalno navajanje, da v postopku ni bilo ugotovljeno resnično dejansko stanje, da so vse izdane upravne in sodne odločbe zgolj formalno, ne pa materialno pravnomočne. Ni podanih relevantnih trditev glede odškodninske terjatve.

  • 30.
    VDSS Sodba Psp 38/2026
    25.2.2026
    INVALIDI - SOCIALNO ZAVAROVANJE
    VDS00092978
    ZPP člen 353.
    izvedensko mnenje - časovna razbremenitev - stvarna razbremenitev - sodni izvedenec - III. kategorija invalidnosti - priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja - pravica do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami

    Bistvena je ugotovitev sodne izvedenke medicine dela, prometa in športa, da tožnici stvarne razbremenitve omogočajo, da lahko tožnica opravlja ustrezno delo, ob čemer se ji zdravstveno stanje ne bo poslabševalo in da na ta način ni razloga več za skrajšani delovni čas. Nasprotno pa samo krajši delovni čas tožnici brez upoštevanja stvarnih razbremenitev, ne preprečuje poslabšanja zdravstvenega stanja.

  • 31.
    VDSS Sodba Psp 29/2026
    11.2.2026
    SOCIALNO ZAVAROVANJE - INVALIDI
    VDS00092057
    ZPIZ-2 člen 63. ZUP člen 6, 7, 8.
    pravna korist - ugotavljanje invalidnosti - III. kategorija invalidnosti - časovna razbremenitev - stvarna razbremenitev - delavčeva delazmožnost

    Tožnica v tem sporu svojo pravno korist vidi v manjšem obsegu invalidnosti, kar bi ji omogočilo nadaljevanje opravljanja dela pred ugotovljeno invalidnostjo. Njena pravna korist za takšen zahtevek obstoji, vendar le njena osebna želja po drugačnem oblikovanju pravic v zvezi z ugotovljeno invalidnostjo ni pravno odločilno dejstvo za odločitev o (ne)priznanju pravice iz invalidskega zavarovanja. Tveganje, po katerem bi tožnica opravljala še naprej delo, ki iz zdravstvenega vidika zanjo ni ustrezno, bi se negativno odrazilo ne samo v sferi tožnice, temveč tudi naprej v sistemu socialne varnosti.

  • 32.
    VDSS Sodba Psp 191/2025
    4.2.2026
    POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE - UPRAVNI POSTOPEK
    VDS00093401
    URS člen 22. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. ZPIZ-2 člen 6, 6/1, 6/2, 16, 16/1, 183, 183/1. ZMEPIZ-1 člen 80, 80/1, 80/1-1, 81, 81/4. ZUP člen 9, 62, 62/7, 89, 89/5, 144. ZZSDT člen 1, 6, 6/2, 6/2-6. BUSSV člen 3.
    prevod listin v slovenski jezik - uporaba slovenskega prava - pravica do tolmača - status zavarovanca - lastnost zavarovanca - vročitev obvestila - skrajšani ugotovitveni postopek - združitev družine - pravica do izjave

    V sedmem odstavku 62. člena ZUP je določeno, da imajo stranke in drugi udeleženci postopka, ki ne znajo jezika, v katerem teče postopek ali ga ne morejo uporabljati zaradi invalidnosti, pravico spremljati potek postopka po tolmaču. Organ jih je dolžan o tem poučiti. Pravica do tolmača je predvidena za ustno sporazumevanje. S tem je stranki omogočeno, da lahko v svojem jeziku spremlja postopek in v njem sodeluje. Organu pa ni treba zagotavljati prevoda uradnih listin in mora stranka sama poskrbeti za prevod, če uradnega jezika ne razume.

    Tožnica v spornem obdobju ni bila vključena v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na drugi podlagi, bila pa je družbenica in hkrati poslovodna oseba v družbi A. d. o. o. Zato so izpolnjeni z zakonom določeni pogoj iz prvega odstavka 16. člena ZPIZ-2 in je posledično tožnici na tej podlagi utemeljeno priznana lastnost zavarovanca.

  • 33.
    VDSS Sodba Psp 25/2026
    4.2.2026
    INVALIDI - SOCIALNO ZAVAROVANJE
    VDS00092161
    ZPIZ-2 člen 63.
    ugotavljanje invalidnosti - III. kategorija invalidnosti - poškodba pri delu - premestitev na drugo delovno mesto - zmanjšana delovna zmožnost - sodni izvedenec

    Niso pomembne zgolj diagnoze in zdravstvene težave, temveč odgovor na vprašanje, kako te zdravstvene težave vplivajo na zavarovančevo delovno zmožnost in ravno slednje je sodišče z dodatnim zaslišanjem sodnega izvedenca tudi podalo. Iz zapisnika glavne obravnave je razvidna jasna ugotovitev izvedenca, da bi brez razbremenitve "brez pogostega dvigovanja in prenašanja bremen nad 15 kg" pri tožniku prišlo do dodatnih okvar.

  • 34.
    VDSS Sodba Psp 226/2025
    28.1.2026
    INVALIDI - SOCIALNO ZAVAROVANJE
    VDS00092036
    ZPIZ-2 člen 63, 63/3, 63/4, 94. ZPacP člen 30. ZDSS-1 člen 82.
    I. kategorija invalidnosti - ugotavljanje invalidnosti - izvedenec medicinske stroke - izboljšanje zdravstvenega stanja

    Invalidnost je potrebno ugotavljati tudi, če spremembe v zdravstvenem stanju niso dokončne, četudi je z vidika medicinske stroke in doktrine pri pacientu indicirana nadaljnja diagnostična obdelava in terapevtska obravnava. Potrebno je upoštevati dejanski zdravstveni status vsakokratnega življenjskega primera v povezavi z delom, poklicem ali dejavnostjo iz tretjega ali četrtega odstavka 63. člena ZPIZ-2. In ravno slednje je izkazano v dokaznem postopku, ko je sodišče z dodatnim zaslišanjem ugotovitev sodnega izvedenca o nezaključenem zdravljenju skladno z 8. členom ZPP umestilo v ustrezen kontekst invalidnosti.

    I. kategorija invalidnosti je ustrezna tudi ob takšnih zdravstvenih stanjih, ki se lahko kasneje izboljšajo. Iz ugotovitev izvedenca o nezaključenem zdravljenju ni mogoče zgolj zaključiti, da pri tožnici ne gre za pridobitno nezmožnost. Sodišče je ugotavljalo kakšno je bilo njeno zdravstveno stanje v povezavi s preostalo delovno zmožnostjo na datum pregleda oziroma do referenčnega datuma, tj. do dokončne odločbe toženca. Izvedenec je bil glede tega vprašanja jasen, saj je ugotovil, da tožnica ni pridobitno sposobna.

  • 35.
    VDSS Sodba Psp 225/2025
    21.1.2026
    INVALIDI - SOCIALNO ZAVAROVANJE
    VDS00091289
    ZPIZ-2 člen 63, 63/1, 63/3, 403. ZPIZ-2J člen 1. ZPIZ-1 člen 143. ZPP člen 8, 287, 287/2.
    ugotavljanje invalidnosti - popolna izguba delazmožnosti - invalidnina za telesno okvaro - zavrnitev dokaza - zaslišanje stranke - ugotavljanje dejstev po izvedencu - stvarna razbremenitev
    Sodišče je dokaz z zaslišanjem tožnika kot stranke v postopku zavrnilo iz razloga, ker je menilo, da zaslišanje ni pomembno za odločbo. Zdravstveno stanje je namreč razčiščevalo s pridobitvijo izvedenskega mnenja. Sodišče prve stopnje je zavrnitev tega dokaza ustrezno obrazložilo in z zavrnitvijo ni kršilo določb postopka.

    Pri tožniku zaenkrat še ni podana popolna izguba delovne zmožnosti. Tožnik zaradi posledic bolezni ni več zmožen za delo "pomožna dela v gradbeništvu", zmožen pa je v polnem delovnem času opravljati drugo delo s stvarnimi razbremenitvami.
  • 36.
    VDSS Sodba Psp 186/2025
    21.1.2026
    SOCIALNO ZAVAROVANJE - INVALIDI
    VDS00092589
    URS člen 22. ZPIZ-1 člen 13, 13/1, 23, 23/3. ZPIZ-2 člen 6, 6/2, 19, 19/2, 22, 22/1. ZMEPIZ-1 člen 81. ZDSS-1 člen 71.
    izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - ugotovitev lastnosti zavarovanca - III. kategorija invalidnosti - poklicna rehabilitacija - starševsko nadomestilo - odjava iz obveznega zavarovanja - delovni invalid

    Sodišče prve stopnje se je pravilno oprlo na pravnomočno sodbo, izdano v delovnem sporu, v katerem je sodišče tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, zavrnilo. Ker je bilo pravnomočno razsojeno, da je bila tožnici odpoved pogodbe o zaposlitvi odpovedana zakonito, v socialnem postopku v katerem se presoja pravilnost in zakonitost odločb o lastnosti zavarovanca ne more doseči drugačnega rezultata z zatrjevanjem, da tožnici delovno razmerje pri toženki ni prenehalo 28. 5. 2013. Podlaga in lastnost zavarovanca sta se zato po 28. 5. 2013 utemeljeno spremenila.

  • 37.
    VDSS Sodba Psp 153/2025
    14.1.2026
    INVALIDI - SOCIALNO ZAVAROVANJE
    VDS00092160
    ZPIZ-2 člen 82, 82/1, 82/2, 86, 86/1, 121, 121/2, 122, 122/1, 178, 178/1. ZPP člen 165, 165/2, 358.
    pravica do delnega nadomestila - III. kategorija invalidnosti - pravica do dela s krajšim delovnim časom - odmera stroškov postopka - delovni invalid

    Tožnik, ki je po pogojni izpustitvi iz zapora ponovno začel opravljati samostojno dejavnost, je vložil vlogo za izplačevanje delnega nadomestila. Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da konkretni dejanski stan zajema situacijo, kot jo ureja določba drugega odstavka 121. člena ZPIZ-2. Pri tožniku kot samozaposleni osebi ne gre za delovnopravno razmerje in posledično ob ponovnem pričetku opravljanja dela s krajšim delovnim časom tudi ne za spremembo delovnopravnega položaja.

    Ker pri tožniku ne gre za spremembo delovnopravnega statusa, temveč le za spremembo dejanskega stanja opravljanja dejavnosti, je kot pravno podlago za začetek izplačevanja delnega nadomestila treba upoštevati prvi odstavek 122. člena ZPIZ-2. Datum izplačila delnega nadomestila je tako vezan na realizacijo pravice do dela v skladu s preostalo delovno zmožnostjo.

  • 38.
    VDSS Sodba Psp 1/2026
    14.1.2026
    INVALIDI - SOCIALNO ZAVAROVANJE
    VDS00091284
    ZPIZ-2 člen 63.
    ugotavljanje invalidnosti - zaključek zdravljenja
    Glede na naravo duševne bolezni in strokovnih smernic tožnica v dosedanjem poteku obravnave ni bila vključena v ustrezne oblike zdravljenja, zato pri tožnici zdravljenje še ni zaključeno. Zaradi slednje še tudi ni podana invalidnost.
  • 39.
    VDSS Sklep Psp 3/2026
    7.1.2026
    SOCIALNO ZAVAROVANJE - ZAVAROVANJE TERJATEV
    VDS00091285
    ZDSS-1 člen 70, 70/1, 70/1-1. ZPP člen 337, 337/1. ZIUZDS člen 36, 36/2.
    pravice - zadržanje - oblastni akt - interventni ukrepi - zdravstvo - plačevanje prispevkov - neporavnane obveznosti - zadržanje izvršitve do pravnomočnosti odločitve - vročitev obvestila
    ZIUZDS v drugem odstavku 36. člena določa, da zadržanje pravic nastopi, ko znesek neporavnanih obveznosti plačevanja prispevkov preseže znesek 8 % povprečne mesečne bruto plače v Republiki Sloveniji za preteklo leto, vendar ne prej kot 30 dni po pisnem obvestilu zavoda o neporavnanih obveznostih in posledicah nepravočasnega plačila. V tem primeru je neutemeljen pritožbeni očitek, da zadržanje pravic nastopi že na podlagi drugega odstavka 36. člena ZIUZDS in da se obvestilo zavarovancu izda le z namenom seznanitve o neporavnanih obveznostih in posledicah neplačila. V primeru obvestila o zadržanju pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja gre za oblastno, enostransko odločitev toženca, ki s svojim učinkovanjem spreminja pravni položaj zavarovanca.
  • 40.
    VSL Sklep I Ip 1355/2025
    12.12.2025
    DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SOCIALNO ZAVAROVANJE
    VSL00090104
    ZPP člen 343, 343/4, 365, 365-1. ZIZ člen 15, 17, 20. ZDR-1 člen 108, 118. ZPIZ-2 člen 144, 144/1, 144/3.
    ustavitev izvršbe - oprava izvršbe - konec izvršilnega postopka - ugovor zoper sklep o izvršbi - odločitev o ugovoru - zavrženje ugovora - pravni interes - procesna predpostavka - sodna poravnava kot izvršilni naslov - bruto dohodek - denarna odpravnina - nezakonito prenehanje pogodbe o zaposlitvi - denarno povračilo - prejemek iz delovnega razmerja - prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje
    Pri presoji pravnih učinkov ustavitve izvršilnega postopka je treba upoštevati, da ustavitev postopka v primeru, ko o pravnih sredstvih dolžnika še ni bilo odločeno in postopek odločanja o teh pravnih sredstvih še ni končan, pomeni zgolj prenehanje opravljanja neposrednih dejanj izvršbe. Ustavitve izvršilnega postopka zato ne gre enačiti s koncem izvršilnega postopka, ki se konča šele takrat, ko stranke in drugi udeleženci ne morejo več opravljati procesnih dejanj. Če o ugovoru dolžnika, še ni bilo odločeno, izdani sklep o ustavitvi postopka ne pomeni konca izvršilnega postopka v celoti, temveč le konec oprave izvršbe - povsem enaka bi bila situacija, če sodišče izpodbijanega sklepa ne bi izdalo, saj je bila izvršba (kot že pojasnjeno) končana že s samo realizacijo sklepa o izvršbi. Izdaja sklepa o ustavitvi izvršilnega postopka zato ne pomeni ovire za odločanje o ugovoru dolžnika, izvršilni postopek pa se v takšnem primeru konča šele potem, ko je pravnomočno odločeno o vseh pravnih sredstvih.

    Sodišče prve stopnje je pravilno opozorilo, da je v Sloveniji uveljavljen sistem bruto dohodkov, prav tako je pravilno opozorilo na razliko med odpravnino, ki je urejena v 108. členu ZDR-1, in denarnim povračilom za primer nezakonitega prenehanja pogodbe o zaposlitvi, ko nadaljevanje delovnega razmerja glede na okoliščine ni več možno, ki je urejena v 118. členu ZDR-1. Izplačilo, ki je bilo med strankama dogovorjeno s sodno poravnavo, ki je izvršilni naslov v tej zadevi, je sodišče prve stopnje pravilno štelo kot denarno povračilo iz 118. člena ZDR-1. Zmotno pa je pri tem štelo, da se od tega denarnega povračila ne plačajo prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.V sodni praksi je že bilo poudarjeno, da se po določbi prvega in tretjega odstavka 144. člena ZPIZ-2 od denarnega povračila plačujejo tudi prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, in da se na navedene določbe ZPIZ-2 se sklicujejo tudi drugi področni zakoni, ki urejajo obveznosti plačila prispevkov od prejemkov iz delovnega razmerja iz zdravstvenega zavarovanja, zavarovanja za primer brezposelnosti itd. Taka sodna praksa se ujema z vsebino davčnega pojasnila FURS z dne 17. 6. 2025. S predstavljenim stališčem soglaša tudi pritožbeno sodišče, saj gre pri denarnem povračilu za prejemek na podlagi delovnega razmerja - če ne bi bilo delovnega razmerja (ki je sicer res prenehalo), tudi denarnega nadomestila ne bi bilo.
  • <<
  • <
  • 2
  • od 50
  • >
  • >>