Odločilno merilo, ali je mogoče vložiti ugotovitveno tožbo, seveda ni, ali bo z dajatveno tožbo tožeča stranka uspela, ali ne. Odločilno je zgolj, ali ima abstraktno možnost varovati svoj pravni položaj z ugotovitveno tožbo. Nasprotno pa je nepomembno, ali ima tožeča stranka konkretne možnosti za uspeh.
Po prvem odstavku 63.a člena ZPOMK-1 je dejanje nelojalne konkurence le dejanje podjetja (in ne fizične osebe) pri nastopanju na trgu, ki je v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji in s katerim se povzroči ali utegne povzročiti škoda drugim podjetjem.
začasna odredba - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - nevarnost za uveljavitev terjatve - prepoved razpolaganja s terjatvijo
Tožeča stranka niti ni trdila, da je tožena stranka prezadolžena, tako kot je bil dolžnik tožeče stranke, ko je odsvojil sporno terjatev. Te razloge razume sodišče druge stopnje v tem smislu, da bi morala tožeča stranka za dokazovanje nevarnosti zatrjevati, da bi tožena stranka lahko zaradi svojega finančnega stanja osvojila sporno terjatev tretji osebi.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00009228
ZDR člen 184.. OZ člen 131, 131/1, 149, 150.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - glavni izvajalec gradbenih del - delodajalec
Tožniku je dejansko nastala škoda zaradi nesreče pri delu, vendar pa za to škodo ne odgovarja avtomatično delodajalec. Tudi če bi tožnik vložil tožbo zoper delodajalca in izvajalca gradbenih del, bi moralo sodišče za vsako izmed strank (sospornikov) posebej ugotavljati odškodninsko odgovornost za škodo, ki je tožniku zaradi nesreče pri delu nastala. Takšno je stališče sodne prakse.
Glede na to, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da sta bila oba stroja na delovišču, kjer je delal tožnik, bager in tudi rovokopač, ki je povzročil nesrečo, v lasti in upravljanju stranskega intervenienta, ter da se je z nevarno dejavnostjo (ureditev delovišča je bila v domeni stranskega intervenienta) ukvarjal ta, toženi stranki ni mogoče pripisati objektivne odgovornosti za škodo, ki je tožniku nastala v posledici nesreče pri delu.
delo v splošno korist - predlog za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist - cenzus
Cenzus 300,00 EUR za nadomestitev plačila mora biti dosežen z globo in stroški postopka izrečenimi z eno odločbo o prekršku (z odločbo oziroma s plačilnim nalogom ali sodbo), v ta cenzus ni mogoče všteti glob in stroškov postopka izrečenih z več odločbami.
URS člen 2, 50, 53, 53/3.. ZPIZ-1 člen 142.. ZSDP člen 81.
materialna škoda - dodatek za nego otroka - dodatek za pomoč in postrežbo - odškodninska odgovornost zavoda - protipravno ravnanje - sprememba ustaljene prakse
S sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Psp 92/2012 z dne 22. 3. 2012, s katero je bila spremenjena odločitev sodišča prve stopnje in tudi priznan dodatek za nego otroka, je bilo pojasnjeno, da je potrebno določbe obeh predpisov (ZSDP in ZPIZ-1) tolmačiti na način, da se dodatek za pomoč in postrežbo, priznan po določbah ZPIZ-1 (142. člen) in dodatek za nego priznan po določbah ZSDP (81. člen) medsebojno ne izključujeta. Do izdaje citirane sodbe ni obstajala sodna praksa v zvezi s tolmačenjem 142. člena ZPIZ-1, po katerem upravičenec, ki pridobi pravico do dodatka za pomoč in postrežbo po tem zakonu in pravico do tega zakona po drugih predpisih, lahko uživajo le tisto od obeh pravic, ki si jo sam izbere. Pred tem je bila ustaljena praksa, ki je bila vzpostavljena pri upravnih organih takšna, da se oba dodatka med seboj izključujeta.
Pravnomočna sodba opr. št. Psp 92/2012 z dne 22. 3. 2012 je bila očitno podlaga za drugačno postopanje prvo oz. drugotožene stranke, kar izhaja tudi iz dopisa z dne 16. 6. 2015. Zakaj je bil ta dopis posredovan šele v letu 2015, čeprav je bila sodba že v letu 2012 vročena prvotoženi stranki in zakaj je bilo ravnanje prvo in drugotožene stranke na podlagi te sodbe drugačno šele od leta 2015 dalje ne pa za obdobje pred tem, je ostalo nerazčiščeno tekom sojenja pred sodiščem prve stopnje. Gre za vprašanje spoštovanja pravnomočne sodne odločbe, s katero je bilo odločeno in tudi pojasnjeno, kako je potrebno tolmačiti sporne določbe materialnega prava, ki se nanašajo na vprašanja prejemanja dodatka po določbah ZPIZ-1 in po določbah ZSDP.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00009926
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-4, 118.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - hujša kršitev obveznosti - odsotnost z dela - sodna razveza - možnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
V konkretnem primeru ni podan kumulativno predpisan pogoj za zakonitost izredne odpovedi iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1, to je, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi. Sodišče prve stopnje je presojalo vse okoliščine in interese obeh pogodbenih strank, pri čemer je pravilno upoštevalo, da je prvi pogoj stvarnega značaja in ga je treba ugotavljati in presojati predvsem glede na naravo, težo in posledice kršitve pogodbe. Drugi pogoj pa ima osebni značaj, pri čemer je pomembno, kako je kršitev vplivala na medsebojna razmerja strank, medsebojno zaupanje in s tem povezano možnost nadaljnjega sodelovanja.
Kot okoliščin po 118. členu ZDR-1 ni mogoče upoštevati okoliščin, zaradi katerih je bila podana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi (109. člen ZDR-1). Ni namreč mogoče mešati pogojev za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z okoliščinami in interesi iz prvega odstavka v času odločanja sodišča veljavnega 118. člena ZDR-1. Zakon jih sicer podobno opisuje, vendar gre za dva različna pojma. Nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja do poteka odpovednega roka (109. člen ZDR-1) se dokazuje z okoliščinami, zaradi katerih je ugotovljena kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja tako resna, da utemeljuje izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi kot najstrožjo sankcijo. Okoliščine in interesi iz 118. člena ZDR-1 pa se ugotavljajo, če je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, pa nadaljevanje delovnega razmerja kljub temu ni možno. Praviloma bodo to okoliščine, ki nastopijo po podani odpovedi oziroma zaradi podane odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Tožeča stranka je svojo obveznost plačila nadomestil plače v ustreznem neto znesku za čas nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi izpolnila prostovoljno in ne na podlagi sodne odločbe, saj v času izpolnitve pripadajoči znesek nadomestil plače toženca še ni bil ugotovljen. Tožeča stranka je sama izračunala znesek, ki naj bi pripadal tožencu, in mu ga tudi plačala, pri čemer je vedela, da je njena obveznost lahko nižja od vtoževanega zneska. Glede na to je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da kasnejša sodba na podlagi odpovedi, ki je posledica že izpolnjene obveznosti, ki je predmet tožbenega zahtevka v sodnem postopku, ne pomeni odpada pravne podlage za plačilo zneskov, ki jih v tem postopku tožeča stranka zahteva nazaj.
ZFPPIPP-UPB8 člen 275, 275/3.. ZZK-1 člen 243, 243/2, 243/2-1, 245.
tožba za izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - zavrženje tožbe
Če je predmet izpodbojnega zahtevka pravno dejanje stečajnega dolžnika, na podlagi katerega je bila opravljena vknjižba lastninske pravice v korist določene osebe, je treba izpodbojni zahtevek uveljavljati z izbrisno tožbo, in sicer v skladu s 1. točko drugega odstavka 243. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1). Vendar pa tožnica (z zahtevkom, uveljavljenim v tem postopku) ne more doseči, da se na podlagi ugotovljene neveljavnosti pravnih poslov (Prodajne in Darilnih pogodb) oziroma razveljavitve njihovih učinkov, poleg vzpostavitve prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja (izbrisa lastninske pravice v korist pridobitelja in vpisa lastninske pravice v korist prejšnjega imetnika), izbrišejo tudi vsa bremena oziroma izvedene pravice tretjih (hipoteke in zemljiški dolg), ki so jih slednji pravno veljavno pridobili v dobri veri, da je stanje v zemljiški knjigi takšno, kot se izkazuje (načelo zaupanja v zemljiško knjigo), vpisane pa so bile po tem, ko je toženka na podlagi spornih pravnih poslov postala lastnik nepremičnin.
ZPP člen 325, 325/1, 328. ZOR člen 277. ZIZ člen 21.
predlog za izdajo dopolnilne sodbe - tek zakonskih zamudnih obresti - paricijski rok - predlog za izdajo popravnega sklepa
S popravnim sklepom ni dopustno popravljati oziroma spreminjati odločitve, popravljati ali dopolnjevati razlogov za odločitev, niti odpravljati nasprotij med izrekom in obrazložitvijo, pač pa le popraviti napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnost prepisa sodbe z izvirnikom.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00007854
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/3, 6/3-d. URS člen 29. KZ-1 člen 196, 196/1, 196/2. ZKP člen 355, 355/1.
kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev - kršitev pravice do obrambe - načelo kontradiktornosti - neposredno izvajanje dokazov - dokazna ocena zagovora - presoja vseh okoliščin - premoženjskopravni zahtevek
Pritrditi je pritožbi, da se v obravnavani zadevi napadena sodba opira na dejstva in dokaze, ki očitno izvirajo iz kazenske zadeve Okrožnega sodišča v Mariboru, opr. št. III Kpd 62094/2013 in v obravnavanem postopku niso bili izvedeni.
Pritožbeno sodišče se zato strinja z izvajanji pritožbe, da je prvostopno sodišče s tem, ko je razloge o direktnem naklepu obdolženca oprlo tudi na ta dejstva, kršilo pravico do kontradiktornega postopka in neposrednega izvajanja dokazov oziroma je bil obdolženec prikrajšan v pravici do obrambe.
Kar zadeva izvajanja pritožbe glede zavestne kršitve delovnopravnih predpisov je poudariti, da po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča RS očitano kaznivo dejanje stori delodajalec, ki je objektivno zmožen izpolniti obveznost do delavca, vendar tega naklepoma ne stori. Sodišče mora v sodbi obrazložiti vsa odločilna dejstva, na katerih temelji izrek sodbe, in navesti presojo vsakega dokaza posebej, posebej skrbno mora oceniti zagovor obdolženca, kar v obravnavani zadevi po oceni pritožbenega sodišča ni bilo dovolj skrbno storjeno.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00009130
ZP-1 člen 8, 9, 26, 157, 157/3. ZPrCP člen 105, 105/2, 105/5, 105/5-4. KZ-1 člen 29, 29/1, 29/4.
nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - nova dejstva v pritožbenem postopku - prekluzija - odgovornost za prekršek - direktni naklep - smiselna uporaba določb Kazenskega zakonika - dvom o neprištevnosti - vožnja pod vplivom alkohola
Pritožba uveljavlja nova dejstva glede okoliščin storitve prekrška, kar naj bi vplivalo na presojo oblike krivde in izbiro sankcije, vendar ne zadosti kriterijem iz tretjega odstavka 157. člena ZP-1, po katerih mora pri uveljavljanju zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja na podlagi novih dejstev in dokazov pritožnik verjetno izkazati, da jih brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v postopku na prvi stopnji.
V kazenskem pravu (katerega del je tudi pravo o prekrških) se prištevnost na splošno domneva in se posebej niti ne ugotavlja (ugotavljati se mora samo takrat, ko obstajajo razlogi za dvom vanjo), pač pa se ugotavlja neprištevnost, kadar lahko izključi storilčevo krivdo.
ZPrCP ne določa, da bi bil za prekršek po 4. točki petega odstavka 105. člena ZPrCP voznik lahko odgovoren le v primeru ugotovitve naklepa.
Glede na dejstvo, da se je obdolženec kljub védenju o popiti alkoholni pijači odločil za vožnjo, pa je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo, da je prekršek storil z direktnim naklepom.
preizkus po uradni dolžnosti - poseben sklep o stroških kazenskega postopka - stroški za vročanje pisanj
Sodišče prve stopnje ni ravnalo v skladu z določbami 94. člena ZKP, ko je o stroških postopka, ki bi jih naj krivdno povzročil obdolženec s tem, ko ni dvignil sodnega pisanja, ki mu je bilo s strani sodišča poslano po pošti, čeprav je bil o prispeli poštni pošiljki obveščen, vsled česar je sodišče vročitev sodnega pisanja opravilo preko vročevalca, ki je priglasil stroške vročanja in skupno znašajo 60,42 EUR, odločilo na način, ki ga zakon določa za druge procesne udeležence, ne pa za obdolženca in zasebnega tožilca. Zanju je namreč v drugem odstavku 94. člena ZKP izrecno določeno, da o teh stroških odloči sodišče z odločbo, s katero odloči o glavni stvari.
Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-239/15-10, Up-1169/12-24 z dne 26. 3. 2015 je bila objavljena 30. 4. 2015, kar pomeni, da se je 60-dnevni rok iztekel 29. 6. 2015. Tožnica je zahtevo vložila 3. 10. 2016, torej nedvomno po izteku prej določenega roka. Tožena stranka je zato pravilno ob uporabi 3. točke prvega odstavka 129. člena ZUP zahtevo kot prepozno vloženo zavrgla.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca
Glede na to, da je tožnik poslal toženi stranki odpoved pogodbe o zaposlitvi z nepreklicnim odstopom z dne 15. 12. 2016, je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožnik z nespoštovanjem odpovednega roka sicer dejansko kršil svoje delovne obveznosti, vendar taka kršitev ne pomeni, da je odpoved pravno neučinkovita. Ugotovilo je, da je tožnikovemu predlogu z dne 19. 12. 2016 toženka sledila in tožnika odjavila iz obveznega zavarovanja z dnem 14. 12. 2016. Ker je pogodba o zaposlitvi in s tem delovno razmerje tožniku na njegov predlog prenehalo z dnem 14. 12. 2016, tožena stranka pogodbe o zaposlitvi tožniku ni mogla še enkrat ne redno ne izredno odpovedati 4. 1. 2017.
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je tožena stranka s pritožbo zoper sodbo z dne 19. 9. 2017 uspela v celoti, saj je na podlagi njene pritožbe sodišče prve stopnje izdalo nadomestno sodbo, s tem pa je upravičena tudi do plačila sodne takse za pritožbo v višini 165,00 EUR.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00010047
OZ člen 15, 18, 18/1, 18/2, 39, 39/1, 39/4, 45, 45/1, 45/2, 46, 46/1, 99, 99/1, 99/2.
odškodninska odgovornost delavca - prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom - napaka volje - grožnja
V skladu s prvim odstavkom 46. člena OZ je zmota bistvena, če se nanaša na bistvene lastnosti predmeta, na osebo, s katero se sklepa pogodba, kadar se sklepa glede na to osebo, ali na okoliščine, ki se po običajih v prometu ali po namenu strank štejejo za odločilne, ker sicer stranka, ki je v zmoti, pogodbe s tako vsebino ne bi sklenila. Toženec v tem sporu ni navajal, da vsebine sporazuma o prenehanju pogodbe o zaposlitvi ni prebral ali da se z njegovo vsebino ni imel možnosti seznaniti. Zato ni bistveno, ali je bil sporazum vnaprej napisan s strani tožene stranke in ali je imel možnost vplivati na njegovo vsebino. Bistveno je le to, da se je toženec s predlagano vsebino sporazuma strinjal, saj je svojo voljo za sklenitev takšne pogodbe izjavil s podpisom. Tudi z navedbami, da bi mu tožena stranka morala omogočiti, da se pred podpisom sporazuma posvetuje s pravnim strokovnjakom in da se zato toženec kot prava neuka stranka ni zavedal pravnih posledic sprejete obveznosti, toženec ne more doseči neveljavnosti sporazuma zaradi napak volje. Toženec se je moral in mogel kot vsak običajno skrben človek zavedati, da s podpisom sporazuma s takšno vsebino prevzema tudi obveznost plačila dolga.
I. kategorija invalidnosti - invalidska pokojnina - zaključeno zdravljenje
Zdravljenje je zaključeno, če so pri zavarovancu ugotovljene takšne spremembe v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije, in da gre torej za takšno dokončno stanje, pri katerem kljub zdravljenju ni mogoče pričakovati izboljšanja zdravstvenega stanja. Če gre pri tožniku za takšno dokončno zdravstveno stanje ali, da je pri njem potrebno še nadaljnje zdravljenje ali ukrepi medicinske rehabilitacije, v postopku ni bilo ugotovljeno, zaključek, da zaradi neopravljenih preiskav in posledično neizkazanega zdravstvenega stanja z izvidi, pri tožniku zdravljenje še ni zaključeno, pa je zato preuranjen.