OZ člen 131, 131/1, 158, 158/2, 169, 171, 171/1, 179, 299, 299/2.
odgovornost imetnika domače živali - krivdna odgovornost lastnika psa - soodgovornost za škodo - ustrezno varstvo in nadzorstvo - dolžna skrbnost lastnika živali kot pravni standard - popolna odškodnina - višina denarne odškodnine - obseg škode - vzročna zveza - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - tek zakonskih zamudnih obresti - dolžniška zamuda - dopis - pisni poziv na izpolnitev - vsebina poziva
Za škodo, ki jo povzroči domača žival, odgovarja njen imetnik. Toženec je ob zaslišanju priznal, da je v času škodnega dogodka on skrbel za psa. Toženca je zato mogoče obravnavati kot imetnika živali.
Dejstvo, da naj bi psa imela v posesti tudi toženčeva sestra in brat, bi sicer lahko imelo za posledico njihovo solidarno odgovornost za nastalo škodo, ne more pa izključiti toženčeve odškodninske odgovornosti. Ta se presoja po krivdnem načelu; toženec bi se lahko razbremenil le, če bi dokazal, da je poskrbel za potrebno varstvo in nadzorstvo psa.
Tožnica je psa res brcnila, a je na ta način poskušala pred psom ubraniti svojo mladoletno hčer. Takšen tožničin odziv na pretečo nevarnost ne pomeni protipravnega ali neskrbnega ravnanja, zato ni pogojev za deljeno odgovornost.
načelo formalne legalitete - notarski zapis kot izvršilni naslov - določenost predmeta obveznosti - določljivost predmeta
V izvršilnem postopku velja načelo formalne legalitete in zato mora biti obveznost, ki naj se izvrši, enako kot velja za sodne odločbe in sodne poravnave ter druge izvršilne naslove, tudi v notarskem zapisu določno opredeljena.
ZPP člen 216, 286, 355, 358. ZOR člen 188, 200, 201, 201/3, 376.
medicinska napaka (zdravniška napaka) - katastrofalna škoda - invalidnost - poškodbe glave - nevrološka poškodba možganov - predhodna poškodba oškodovanca - poškodba otroka med hospitalizacijo - teorija jajčne lupine - nepremoženjska škoda - duševne bolečine zaradi posebno težke invalidnosti - doživljenjska mesečna renta - odškodnina za duševne bolečine zaradi posebno težke invalidnosti bližnjega - premoženjska škoda - odmera odškodnine - pravična ocena - zastaranje odškodninske obveznosti - temeljna obrestna mera - zamudne obresti
Prva tožnica vtožuje odškodnino za škodo zaradi hude poškodbe glave, ki jo je dobila aprila 1995 med hospitalizacijo. Z vmesno sodbo je bilo glede prve tožnice že odločeno o vseh elementih odškodninske odgovornosti in o ugovoru zastaranja, ki sta ga uveljavljali toženki. Odločeno je bilo tudi o odgovornosti druge toženke, kot je jasno razvidno iz uvoda in obrazložitve vmesne sodbe, ki ju je treba upoštevati v povezavi z njenim izrekom.
Ni mogoče ugotoviti, kako bi potekal razvoj prve tožnice in kakšne posledice bi imela, če do škodnega dogodka ne bi prišlo. V njem je bil poškodovan del že prej difuzno okvarjenih možganov (leva možganska polobla), in sicer tista hemisfera, ki je bila predhodno že prizadeta (del, kjer sta centra za vid in govor).
ZDR-1 člen 118, 118/1.. ZPP člen 291, 291/1, 311, 311/1, 321, 321/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza - datum sodne razveze
Sodišče odločitev sprejme na naroku, na katerem je bila glavna obravnava končana (drugi odstavek 321. člena ZPP). Zato je sodišče prve stopnje trajanje delovnega razmerja v posledici nezakonite odpovedi pravilno ugotovilo le do 7. 6. 2017, tj. do datuma zaključka glavne obravnave, ko je bila odločitev sprejeta (datum izdaje sodbe - prvi odstavek 291. člena ZPP), ne pa do kasnejšega datuma odpreme sodbe (21. 9. 2017) oziroma, vročitve sodbe tožnici (22. 9. 2017).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00008597
ZIZ člen 24, 24/3, 58, 58/1. ZPP člen 214. ZFPPIPP člen 374.
vstop novega upnika v izvršilni postopek - konstitutiven sklep - domneva resničnosti dolžnikovih ugovornih navedb - domneva priznanja neprerekanih dejstev - prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti - poplačilo upnika
Sodišče prve stopnje s sklepom, s katerim ugodi predlogu novega upnika za vstop v izvršbo namesto prvotnega upnika, hkrati odloči o procesni in stvarni legitimaciji na aktivni strani. S spremembo upnika po vložitvi predloga za izvršbo pride namreč do spremembe sklepa o izvršbi v subjektivnem delu na aktivni strani, zaradi načela formalne legalitete pa je sklep o vstopu novega upnika konstitutiven z materialnopravno in procesno pravno naravo.
Ob smiselni uporabi določbe 214. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ se neprerekanih (in s tem priznanih) dejstev ne dokazuje.
Upnik se šteja za poplačanega v obsegu, navedenem v pravnomočnem sklepu o končni razdelitvi, katerega sestavni del je končni načrt končne razdelitve. Niti v določbah ZIZ niti v določbah ZFPPIPP ni podlage za stališče, da bi se upnik štel za poplačanega v višini ocenjene vrednosti prevzetih nepremičnin, ne glede na pravnomočni sklep o končni razdelitvi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - STVARNO PRAVO
VSL00007773
ZPP člen 154, 191, 196. ZZZDR člen 52. EZ člen 59. ZUreP-1 člen 93, 110. - člen 20. - člen 23.
gospodarska javna infrastruktura - izgradnja javne infrastrukture na nepremičnini - grajeno javno dobro - meja med javnim dobrim in zasebnim zemljiščem - električni podzemni daljnovod - ustanovitev služnosti v javno korist - upravljalec javnega dobra - neprava stvarna služnost - lastninska pravica fizičnih oseb - načelo superficies solo cedit - upravljanje in razpolaganje s skupnim premoženjem zakoncev - posel, ki presega redno upravljanje - enotno in nujno sosporništvo - pravdni stroški po uspehu
Glede enotnega, nujnega sosporništva zakoncev je ustaljena sodna praksa na stališču, da vložitev tožbe presega redno upravljanje. Tako mora imeti zakonec, ki tožbo vloži, vsaj konkludentno soglasje drugega zakonca.
Lastništvo električnih priključkov (električni vod) je primarno na strani odjemalcev, to je fizičnih oseb, v kolikor ne pride do prenosa na tretje osebe. Toženca nista dokazala, da je električni vod na parceli tožnice javno dobro v lasti države ali občine.
prošnja za preklic naroka - upravičen razlog - fikcija umika tožbe
Tožeča stranka je res v prošnji za preklic in preložitev naroku zatrjevala, da ima pooblaščenec ob istem času določen narok v pravdni zadevi Okrožnega sodišča v Murski Soboti in da je bil narok za glavno obravnavo določen že na naroku 14. 7. 2017 in da pooblaščenec ne more biti ob istem času na obravnavi v Murski Soboti in Celju ter da naj sodišče ugodi njegovi prošnji (listna št. 65 spisa). Vendar, kot je bilo ugotovljeno, je bil pooblaščenec tožeče stranke obveščen o zavrnitvi njegove prošnje za preklic - preložitev naroka tri tedne pred narokom. Zakaj ne bi mogel zagotoviti nadomestnega pooblaščenca - substituta ali zakaj ni vsaj poskusil sporazumno preložiti narok pred Okrožnim sodiščem v Murski Soboti in zakaj naj bi tožeča stranka zahtevala zastopanje točno tega pooblaščenca ni konkretizirala.
NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00008328
ZVEtL člen 7, 7/4, 30, 30/6. URS člen 72.
pripadajoče zemljišče - določitev pripadajočega zemljišča - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi, zgrajeni pred januarjem 2003 - definicija pripadajočega zemljišča - funkcionalno zemljišče k stavbi - redna raba stavbe - določanje namenske rabe zemljišča - namenska raba zemljišč - pretekla raba zemljišča - pričakovanje - zazidalni načrt - sprememba prostorskega akta - izvedensko mnenje - urbanizem - pravica do zdravega življenjskega okolja
Za zemljišče, ki je neposredno namenjeno za redno rabo stavbe v smislu pripadajočega zemljišča, se šteje zemljišče, ki je bilo kot tako načrtovano v prostorskih aktih ali določeno v upravnih dovoljenjih, na podlagi katerih je bila stavba zgrajena, ali v drugih upravnih aktih, s katerimi je bilo določeno takšno zemljišče. Šele, če pripadajočega zemljišča na tak način ni mogoče ugotoviti, ga določi sodišče, upoštevajoč vse okoliščine primera, zlasti namen zemljišča in preteklo rabo zemljišča.
Dejstvo, da parcele, za katere predlagatelji predlagajo, da se jih določi kot pripadajoče zemljišče, predlagatelji uporabljajo že vrsto let, ni pravno odločilno. Glede na zazidalni načrt je bilo lahko predvideti, da bosta na sporni površini nekoč zgrajeni šola in športni parki, ki bi bili namenjeni prvenstveno pouku. Dopustnost uporabe s strani prebivalcev soseske (najverjetneje tudi s strani tretjih oseb) ne pripelje do pridobitve pravice uporabe, ki bi bila pomensko enakovredna sedanji lastninski pravici. Enako velja za urejanje in vzdrževanje spornega zemljišča s strani etažnih lastnikov. Njihovo pričakovanje je bilo lahko omejeno le na pričakovanje bodoče deljene rabe obšolskega prostora, ne pa na pričakovanje pridobitve lastninske pravice. Zgrajeni objekt bi bil namreč javnega značaja in bi bil prvenstveno namenjen osnovnošolcem, podrejeno pa najverjetneje nedoločenemu krogu oseb pod enakimi pogoji.
Za odločitev v obravnavanem primeru ni ključna razlaga termina "površina dvonamenske rabe" kot menijo predlagatelji v pritožbi, pač pa ugotovitev, kako so prostorski akti, veljavni v času gradnje soseske, obravnavali sporne parcele. Prvostopno sodišče je ugotovilo, da prostorski akti spornih zemljišč niso obravnavali niti kot skupno niti kot individualno pripadajoče zemljišče k obravnavanim stavbam, pač pa kot individualno gradbeno parcelo predvidenega objekta šole. V pritožbi zatrjevano dejstvo, da predlagatelji to parcelo že ves čas nemoteno uporabljajo in jo tudi vzdržujejo, je morda lahko osnova za kak drug sodni postopek, ne pa za določitev pripadajočega zemljišča po ZVEtL.
izločitve iz zapustnikovega premoženja - izločitev v korist potomcev - skupno pridobivanje - vlaganja - izvedensko mnenje - dejansko stanje
Sodišče prve stopnje je prepričljivo pojasnilo, zakaj razmerje med zapustnico in tožnikom (potomcem) ni ustrezalo dejanskemu stanu iz 32. člena ZD. Sodišče prve stopnje pri tem ni izpostavilo le, da med njima ni bilo skupnega življenja, ampak tudi da ni bilo (niti) skupnega pridobivanja. Prav tako je moč iz celotne (ožje) obrazložitve jasno razbrati, da tožnikove pomoči zapustnici ni moč opredeliti kot znatnejše. Ob tem, da ni razvidno, da bi tožnik v tej smeri v postopku na prvi stopnji sploh podal ustrezne (to je pravočasne in konkretne) trditve, pa upoštevaje prepričljivo obrazloženo ugotovitev sodišča prve stopnje, da med njima ni šlo (niti) za skupno pridobivanje, pritožbeno izpostavljanje pomena dejanske pridobitne skupnosti (med prednikom in potomcem) za obravnavani primer niti ni relevantno.
stečajni postopek nad premoženjem izbrisane pravne osebe - posebna razdelitvena masa - razdelitev posebne stečajne mase - načrt prve razdelitve - prodaja premoženja - ugovor proti načrtu razdelitve posebne razdelitvene mase - predračun stroškov - specifikacija stroškov - vrste stroškov stečajnega postopka - otvoritveno poročilo upravitelja - preizkus pravilnosti izračuna stroškov - nepreverljivost odločitve
Upnica je načrtu prve razdelitve posebne razdelitvene mase opredeljeno ugovarjala v postavkah stroškov prodaje v višini 600,00 EUR in drugih stroškov stečaja v višini 3.540,00 EUR, ker ni bilo jasno, kaj ti stroški po vsebini predstavljajo. Prvostopenjsko sodišče se je bilo zato glede na dolžno odločanje o ugovoru dolžno osredotočiti na presojo vsebine ugovora in preizkusiti utemeljenost in pravilnost navedenih postavk stroškov.
Predračun stroškov stečajnega postopka glede na fazo stečajnega postopka, v kateri mora biti izdelan njegov predlog predstavlja le okvir teh stroškov, zato samo dejstvo, da so obračunani stroški v skladu s potrjenim predračunom (kar v razlogih izpodbijanega sklepa ugotavlja prvostopenjsko sodišče), ne more veljati za tisti del stroškov, ki so do izdelave načrta razdelitve (posebne) stečajne mase že nastali in so že znani. Ti stroški se v načrtu razdelitve namreč upoštevajo v dejanski višini in ne v predračunu stroškov predvideni višini. Prav za ta del že znanih dejanskih stroškov so zato razlogi izpodbijanega sklepa napačni.
Pritožbeno sodišče povzete trditve ocenjuje za dopustno pritožbeno novoto, saj je toženka izkazala, da jih brez svoje krivde ni mogla podati in predložiti pred sodiščem prve stopnje (prvi odstavek 337. člena ZPP). Nove trditve je namreč utemeljila z vsebino dveh elektronskih sporočil, za kateri ni mogla vedeti, preden je ni z njima seznanil eden od udeležencev pogovora.
ZDR-1 člen 31, 31/1, 170, 170/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
študij v tujini - pogodba o izobraževanju (štipendiranju) - dokazi in dokazna ocena - pravica do izjave - ustnost pogodbe
Na podlagi dokazne ocene je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bila ustno sklenjena pogodba o izobraževanju med pravdnima strankama v pretežnem delu realizirana in je toženka svoje obveznosti v celoti izpolnila. Ker je tožnik za toženko prevzel obveznost nositi stroške študija MBA, je njegov tožbeni zahtevek na plačilo šolnine neutemeljen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00008357
ZPP člen 214, 214/1, 318, 318/1, 318/1-4, 318/4, 339, 339/2, 339/2-7. OZ člen 179, 182.
zamudna sodba - priznanje dejstev - povrnitev odškodnine - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - nepremoženjska škoda - višina odškodnine za nepremoženjsko škodo - odškodnina za pretrpljene telesne bolečine - odškodnina za pretrpljene duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - denarna odškodnina zaradi okrnitve osebnostne pravice - odškodnina za strah - posttravmatska stresna motnja - obseg škode - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sklepčnost tožbe - neodpravljiva nesklepčnost - neprava zamudna sodba - zavrnilna zamudna sodba
Utemeljen je pritožbeni očitek, da odločitev o zahtevku temelji na ugotovitvah o (deloma) drugačnem obsegu telesnih bolečin in duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti od zatrjevanih. S tem, ko se je sodišče o obstoju zatrjevanih dejstev v zvezi z navedenima oblikama škode izreklo na podlagi izvedenih dokazov, je bila storjena bistvena kršitev določb postopka iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Ker iz dejstev izhaja utemeljenost le dela tega tožbenega zahtevka (2.200,00 EUR) in ker tožnik delne nesklepčnosti ne bi mogel odpraviti z dopolnitvijo posameznih navedb v okviru istega tožbenega zahtevka, so glede tožbenega zahtevka v višini 2.000,00 EUR podani pogoji za izdajo neprave zamudne sodbe (četrti odstavek 318. člena ZPP).
poenostavljena prisilna poravnava - ugovor zoper sklep o izvršbi - učinek pravnomočno potrjene prisilne poravnave - obseg terjatve - prenehanje terjatve - nezapadla terjatev - posodobljen seznam terjatev - skupni znesek terjatev - glavne in stranske terjatve - stroški pravdnega postopka - izvršilni naslov - načelo formalne legalitete - odgovor na ugovor - neprerekane trditve - priznana dejstva - nova dejstva - nedopustne pritožbene novote - časovne meje pravnomočnosti - neutemeljeno povzročeni stroški izvršilnega postopka - nepotrebni stroški
Za terjatev, ki ni v celoti oziroma izrecno zajeta v posodobljenem seznamu terjatev, pravnomočno potrjena poenostavljena prisilna poravnava ne učinkuje. V skupnem znesku terjatev nekega upnika v posodobljenem seznamu terjatev morajo biti vsebovane tako vse njegove glavne kot tudi vse njegove stranske terjatve (stroški postopka, obresti), za katere naj bi učinkovala poenostavljena prisilna poravnava.
Ker upnik v predlogu za izvršbo ni upošteval, da je bila nad dolžnikom s pravnomočnim sklepom potrjena poenostavljena prisilna poravnava, je sodišče ob odločanju o dolžnikovem ugovoru zoper sklep o izvršbi poleg upoštevanja načela formalne legalitete moralo ugotoviti tudi, ali in v kolikšnem obsegu je ta poenostavljena prisilna poravnava vplivala na konkretni izvršilni naslov - to je, ali in za kateri del izterjevane terjatve upniku še ostaja veljaven izvršilni naslov oziroma v katerem delu je bil ta izvršilni naslov spremenjen.
DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00007437
SZ-1 člen 24, 24/4. OZ člen 198. ZPP člen 13. ZMZPP člen 67, 99, 99/1.
uporabnina - obligacijski zahtevek - uporaba solastne stvari - višina uporabnine - predhodno vprašanje - delež na skupnem premoženju - načelo celovitosti presoje vseh razmerij med zakoncema - sodba hrvaškega sodišča - sodba sodišča - priznanje tuje sodne odločbe - tržna vrednost nepremičnine - cenitev kot podlaga za izračun prometne vrednosti stanovanja - višina prikrajšanja - obratovalni stroški - zavezanec za plačilo - mednarodno pravo
Pri ugotavljanju višine uporabnine, ki pripada tožnici, je predhodno vprašanje, kolikšen je njen delež na skupnem premoženju zakoncev.
Glede uporabnine, višina katere je odvisna med drugim tudi od višine tožničinega deleža na skupnem premoženju, ki po slovenskem pravu ne more biti različen na različnih predmetih skupnega premoženja, se hrvaške sodbe ne more upoštevati.
Namen teorije o realizaciji je v priznanju veljavnosti pogodbam, ki bi bile zaradi pomanjkanja pisne oblike sicer neveljavne, vendar so stranke s celotno ali pretežno izpolnitvijo sprejele njihove pravne posledice.
Pogodba o najemu poslovnega prostora se odpoveduje sodno, za njeno sporazumno prenehanje pa posebna obličnost ni predpisana. Sporazum o prenehanju najemne pogodbe je lahko izrecen ali razviden iz konkludentnih ravnanj pogodbenih strank.
Neutemeljeno je tudi sklicevanje toženca na prvi odstavek 349. člena OZ, po katerem terjatve iz gospodarskih pogodb in povrnitev izdatkov v zvezi s temi pogodbami zastarajo v treh letih. Ne glede na to, ali je najemna pogodba gospodarska pogodba ali ne, vtoževana terjatev ne temelji na tej pogodbi, temveč na neupravičeni obogatitvi (kondikciji) in zato zastara v splošnem petletnem obdobju.
KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00007408
ZTLR člen 28, 28/2, 72, 72/1. ZKZ člen 17, 17/2.
priposestvovanje - promet s kmetijskim zemljiščem - ničnost pogodbe - pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestovanja - zakonita in dobroverna posest - sklenitev kupoprodajne pogodbe - predmet pogodbe - kmetijsko zemljišče - ugovor ničnosti pogodbe
Ker se sodišče prve stopnje o trditvi - da je kupoprodajna pogodba nična, ker je bilo zemljišče, ki je bilo predmet prodaje/nakupa v času sklepanja tega posla kmetijsko zemljišče in zato pravni promet z njim z določili Zakona o kmetijskih zemljiščih omejen - ni izreklo in v okviru teh trditev ni preverilo toženčeve ne/dobrovernosti pri izvrševanju posesti, bo to moralo storiti v ponovljenem postopku.
ZDR-1 člen 9, 9/2, 73, 74, 74/2, 89, 89/1, 89/1-1, 91, 91/3, 91/6.. - člen 5.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobni - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - vodstveni delavci - potek mandata - individualna pogodba o zaposlitvi - posebno pravno varstvo pred odpovedjo - sindikalni zaupnik - ustrezna zaposlitev - odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - izobrazba - reparacijski zahtevek
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da se za tožnici ponujeno novo delovno mesto zahteva 6/2. raven strokovne izobrazbe, zaradi česar ji glede na dejansko izobrazbo tožnice ni bilo ponujeno ustrezno delovno mesto. Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, posledično pa še vedno velja odpovedana individualna pogodba o zaposlitvi, saj se ponujena nova pogodba, ki jo je tožnica podpisala, na podlagi tretjega odstavka 91. člena ZDR-1 šteje za razvezano. Vendar veljavnost odpovedane individualne pogodbe o zaposlitvi ni neomejena. Ta pogodba velja le dotlej, ko bo tožnica nastopila delo na delovnem mestu, ki ustreza njeni strokovni izobrazbi, sposobnostim in izkušnjam, kar ji mora toženka zagotoviti oziroma ponuditi v podpis takšno pogodbo o zaposlitvi.