pogodba o odplačnem prenosu poslovnega deleža - bistvena sestavina pogodbe - plačilni rok - namen plačila - namen nakazila - pogodbeni namen - izpolnitev obveznosti - nepravočasna izpolnitev prodajne pogodbe - razdrta pogodba - ohranitev pogodbe v veljavi - dokazno breme - pravila o dokaznem bremenu
Materialno dokazno breme, da je bil namen tožnikovega plačila z dne 13. 8. 2010 plačilo kupnine po Pogodbi o odplačni odsvojitvi poslovnega deleža, je na tožniku. Ker svojih trditev v postopku ni izkazal, njegov zahtevek ni utemeljen.
V skladu z določilom 215. člena ZPP v primeru, ko sodišče na podlagi izvedenih dokazov ne more zanesljivo ugotoviti kakega dejstva, sklepa o njem na podlagi pravila o dokaznem bremenu. Sodišče prve stopnje pa na podlagi izvedenih dokazov ni moglo zanesljivo ugotoviti obstoja dogovora o vzdržanju Pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža z dne 14. 6. 2010 v veljavi tudi po poteku roka za plačilo kupnine in posledično namena nakazila, ki ga je zatrjeval tožnik.
pogodba o poroštvu - pomanjkljivo izpolnjena poroštvena izjava - prenehanje poroštvene obveznosti - forma ad valorem - pisna oblika kot pogoj veljavnosti
V pisni obliki mora biti podan tisti del poroštvene izjave, ki poroka obremenjuje, medtem ko je del, ki porokov položaj olajšuje, veljaven tudi, če je dan v ustni obliki. Napačni so zaključki sodišča, da bi bila veljavna zgolj pisna ukinitev toženkinega poroštva.
stečajni postopek nad premoženjem izbrisane pravne osebe - posebna razdelitvena masa - razdelitev posebne stečajne mase - načrt prve razdelitve - prodaja premoženja - ugovor proti načrtu razdelitve posebne razdelitvene mase - predračun stroškov - specifikacija stroškov - vrste stroškov stečajnega postopka - otvoritveno poročilo upravitelja - preizkus pravilnosti izračuna stroškov - nepreverljivost odločitve
Upnica je načrtu prve razdelitve posebne razdelitvene mase opredeljeno ugovarjala v postavkah stroškov prodaje v višini 600,00 EUR in drugih stroškov stečaja v višini 3.540,00 EUR, ker ni bilo jasno, kaj ti stroški po vsebini predstavljajo. Prvostopenjsko sodišče se je bilo zato glede na dolžno odločanje o ugovoru dolžno osredotočiti na presojo vsebine ugovora in preizkusiti utemeljenost in pravilnost navedenih postavk stroškov.
Predračun stroškov stečajnega postopka glede na fazo stečajnega postopka, v kateri mora biti izdelan njegov predlog predstavlja le okvir teh stroškov, zato samo dejstvo, da so obračunani stroški v skladu s potrjenim predračunom (kar v razlogih izpodbijanega sklepa ugotavlja prvostopenjsko sodišče), ne more veljati za tisti del stroškov, ki so do izdelave načrta razdelitve (posebne) stečajne mase že nastali in so že znani. Ti stroški se v načrtu razdelitve namreč upoštevajo v dejanski višini in ne v predračunu stroškov predvideni višini. Prav za ta del že znanih dejanskih stroškov so zato razlogi izpodbijanega sklepa napačni.
Po Splošnih pogojih tožene stranke je zavarovana škoda, ki je posledica uveljavljanja odškodninskih zahtevkov na podlagi civilnega prava, če je pri uporabi ali posesti v polici navedenega čolna prišlo do smrti, telesne poškodbe ali prizadetega zdravja tretjih oseb. Iz zavarovalnega kritja so povsem jasno in izrecno izključeni zahtevki oseb, ki so na čolnu. Takšni Splošni pogoji so skladni z določbo 33.a člena ZOZP, ki v tretjem odstavku določa, da se osebe, ki se prevažajo s čolnom, ne štejejo za tretje osebe po tem zakonu.
Zgolj dejstvo, da toženka, tudi če je račun oziroma opomin prejela, slednjemu ni nasprotovala, poslovnega razmerja ne potrjuje, prav tako tudi ne samoprijava davčnemu organu in plačilo davka.
načelo formalne legalitete - notarski zapis kot izvršilni naslov - določenost predmeta obveznosti - določljivost predmeta
V izvršilnem postopku velja načelo formalne legalitete in zato mora biti obveznost, ki naj se izvrši, enako kot velja za sodne odločbe in sodne poravnave ter druge izvršilne naslove, tudi v notarskem zapisu določno opredeljena.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - sodna poravnava - dvom v verodostojnost listine - izpodbijanje sodne poravnave - neskladnost s prostorskimi akti
Postopek za vzpostavitev etažne lastnine ni namenjen ugotavljanju verodostojnosti listine o pravnem naslovu (sodna poravnava). Tudi neskladnost s prostorskim aktom v postopku ustanovitve etažne lastnine ni relevantna.
izvršba na dolžnikovo terjatev - terjatev na izročitev ali dobavo premičnin - leasing avtomobila - dolžnikov dolžnik - leasingodajalec kot lastnik zaseženega vozila
Z izvršbo na terjatev, da se izročijo ali dobavijo premičnine upnik ne more doseči pridobitve lastninske pravice na stvari, kot je s predlogom za izstavitev takšne dokumentacije, da se bo upnik na vozilih lahko vpisal kot lastnik, zahteval upnik, ter bi navedeno tudi bil učinek izdanega sklepa, ki pa ga ZIZ ne dovoljuje. Jasno je namreč, da ima leasingojemalec (v danem primeru dolžnik) predmet leasinga v svoji posesti. Dolžnik v primeru leasinga ni lastnik stvari. Predmet izvršbe na terjatev, da se izročijo ali dobavijo premičnine, so lahko le premičnine v lasti dolžnika (ne morebiti v potencialni, bodoči lasti), pri čemer so te lahko v posesti dolžnika, upnika ali tretje osebe. Gre za eno od predpostavk takšne izvršbe, ki v danem primeru ni izpolnjena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00008830
ZPP člen 3, 3/3, 318, 318/1, 318/1-2, 318/1-3, 318/1-4, 337, 338, 338/2, 339, 339/2, 339/2-7. ZTLR člen 54. SPZ člen 13, 44, 44/1. ZZK-1 člen 150. ZCes-1 člen 2, 2-25, 3, 3/2.
tožba na ugotovitev služnosti - priposestvovanje stvarne služnosti - pasivna legitimacija - zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - sklepčnost - nasprotje med zatrjevanimi dejstvi in dokazi - splošno znana dejstva - vpogled v zemljiško knjigo - nedovoljeno razpolaganje - javno dobro - nedovoljene pritožbene novote
Pred izdajo zamudne sodbe sodišče ni dolžno vpogledati v zemljiško knjigo.
Toženec v pritožbi navaja, da ima nepremičnina s parc. št. 14/12 status javne ceste (ker je bila kategorizirana kot občinska pot) in s tem javnega dobra, tak status pa je imela že v trenutku odločanja. Teh pritožbenih navedb ni mogoče zanemariti s sklicevanjem na nedovoljene pritožbene novote. Dejstva, ki tvorijo dejanski stan nedovoljenega razpolaganja, mora sodišče upoštevati po uradni dolžnosti, zato zanje ne velja omejitev iz prvega odstavka 337. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00008357
ZPP člen 214, 214/1, 318, 318/1, 318/1-4, 318/4, 339, 339/2, 339/2-7. OZ člen 179, 182.
zamudna sodba - priznanje dejstev - povrnitev odškodnine - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - nepremoženjska škoda - višina odškodnine za nepremoženjsko škodo - odškodnina za pretrpljene telesne bolečine - odškodnina za pretrpljene duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - denarna odškodnina zaradi okrnitve osebnostne pravice - odškodnina za strah - posttravmatska stresna motnja - obseg škode - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sklepčnost tožbe - neodpravljiva nesklepčnost - neprava zamudna sodba - zavrnilna zamudna sodba
Utemeljen je pritožbeni očitek, da odločitev o zahtevku temelji na ugotovitvah o (deloma) drugačnem obsegu telesnih bolečin in duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti od zatrjevanih. S tem, ko se je sodišče o obstoju zatrjevanih dejstev v zvezi z navedenima oblikama škode izreklo na podlagi izvedenih dokazov, je bila storjena bistvena kršitev določb postopka iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Ker iz dejstev izhaja utemeljenost le dela tega tožbenega zahtevka (2.200,00 EUR) in ker tožnik delne nesklepčnosti ne bi mogel odpraviti z dopolnitvijo posameznih navedb v okviru istega tožbenega zahtevka, so glede tožbenega zahtevka v višini 2.000,00 EUR podani pogoji za izdajo neprave zamudne sodbe (četrti odstavek 318. člena ZPP).
Tožnica v pritožbi neutemeljeno vztraja, da naj bi bil upravičen vzrok za zamudo roka za vložitev pritožbe zoper sodbo v nevestnem ravnanju njene odvetnice. Pooblastilno razmerje med tožnico in njeno odvetnico je prenehalo šele, ko je tožnica odvetnici ob vložitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje preklicala pooblastilo. Do takrat pa se pasivnost odvetnice (nevložitev pritožbe zoper sodbo v pritožbenem roku) šteje kot tožničina. To pomeni, da so okoliščine zamude vendarle nastale v tožničini sferi. Zato sodišče prve stopnje pravilno ni ugotovilo podlage za vrnitev v prejšnje stanje.
NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00007551
ZVEtL člen 26. ZVEtL-1 člen 47, 47/3, 57, 57/3. ZNP člen 37.
določitev pripadajočega zemljišča - postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - dodatni sklep - vknjižba služnostne pravice - ustanovitev služnosti v postopku za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - sprememba materialnega predpisa - prehodna določba
Čeprav sodišče prve stopnje pri odločanju ni napravilo napake pri uporabi tedaj veljavnega predpisa, je bilo treba zaradi kasnejše spremembe tega materialnega predpisa, ki ga je po izrecni predhodni določbi treba uporabiti, izpodbijani sklep razveljaviti ter vrniti zadevo v nov postopek zaradi odločanja o služnosti na pripadajočih zemljiščih.
obseg zapuščine - omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala socialno pomoč - izločitveni zahtevek iz zapuščine - potomci in zakonec pokojnika - odpoved dedovanju - zapuščina brez dediča - zapuščinska masa - zapustnikova terjatev
Ker je zapustničina terjatev do leasingodajalca del zapuščinske mase, je njeno višino treba ugotoviti pred odločitvijo o dedovanju oziroma omejitvi dedovanja.
plača - denarno nadomestilo za neizrabljen letni dopust
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da so bili davki in prispevki za sporna dva meseca plačani, ne pa tudi neto zneski, ki izhajajo iz predloženih obračunskih listov. Na podlagi podatkov iz teh obračunskih listov je zato utemeljeno priznalo tožnici plačilo neto zneskov plače, prehrane na delo in prevoza na del.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00007548
ZZZDR člen 51, 59. SPZ člen 48. OZ člen 190.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje zakoncev - ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - pomoč oziroma darilo sorodnikov in prijateljev zakoncema - vlaganja v posebno premoženje drugega zakonca - vlaganja v nepremičnino, ki je posebno premoženje zakoncev - skupna vlaganja - vrednost vlaganj - povrnitev vlaganj - povečana vrednost nepremičnine - povečanje vrednosti nepremičnine zaradi skupnih vlaganj - neupravičena obogatitev
Vlaganja zakoncev (zunajzakonskih partnerjev) v času trajanja (zunaj)zakonske zveze v posebno premoženje enega od njiju je potrebno presojati na podlagi določb ZZZDR (ki se nanašajo na skupno premoženje) in ne (obligacijskih) določb o neupravičeni obogatitvi.
Tako za sam nastanek kot višino terjatve, ki gre zakoncu iz naslova takšnih (skupnih) vlaganj v posebno premoženje drugega zakonca, pa je bistveno, ali se je zaradi njih vrednost takšnega premoženja (npr. nepremičnine) povečala in za koliko. Zgolj z ozirom na takšno povečanje vrednosti premoženja (nepremičnine) lahko sodišče nato odloča o utemeljenosti v zvezi z njo postavljenih denarnih zahtevkov.
Vlaganje (denarnih sredstev) v nepremičnino še ne pomeni, da se je v isti višini povečala tudi vrednost le-te.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00007925
ZPP člen 8, 213, 213/2, 339, 339/2, 339/2-8. SPZ člen 77, 77/2, 77/3, 77/4, 77/5.
dokazni sklep - zavrnitev dokaza - kršitev pravice do obravnavanja pred sodiščem - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dokazna ocena - sodna določitev meje - mejni spor - lastninski spor - ureditev meje na podlagi močnejše pravice - ureditev meje po zadnji mirni posesti - ureditev meje na podlagi pravične ocene
Kadar sta pri oblikovanju dokazne ocene sodišču na volji dve verziji (vsaka od strank ponuja svojo), zadošča, da sodišče pojasni in utemelji, zakaj sledi eni, vsi navedeni razlogi pa a contrario pomenijo zadovoljivo obrazložitev, zakaj ni sledilo drugi, tej nasprotni verziji.
Postopek za ureditev meje je nepravdni in s kriterijem močnejše pravice lahko uspe le tisti udeleženec, ki jo izkaže. Če je eden ne, to še ne pomeni, da jo je avtomatično dokazal drugi, ali, povedano drugače: predlagateljev neuspeh, še ne vodi nujno v uspeh nasprotnega udeleženca. Predlagatelj je močnejšo pravico zatrjeval, a prvostopenjsko sodišče je zaključilo, da je ni dokazal, in s tem zaključkom se pritožnik izrecno strinja. Toda sodišče prve stopnje je ugotovilo tudi, da je ni dokazal niti nasprotni pritožnik, s tem zaključkom pa se strinja pritožbeno sodišče, saj pritožnik ni niti ustrezno trdil, še manj pa dokazal, da bi na spornem delu zemljišča pridobil močnejšo, npr. lastninsko pravico, zato je zaključek sodišča, da kriterija močnejše pravice v obravnavani zadevi sploh ni mogoče uporabiti, pravilen. V takem primeru je treba uporabiti naslednjega v vrsti kriterijev za urejanje meje - zadnjo mirno posest.
OZ člen 131, 131/1, 158, 158/2, 169, 171, 171/1, 179, 299, 299/2.
odgovornost imetnika domače živali - krivdna odgovornost lastnika psa - soodgovornost za škodo - ustrezno varstvo in nadzorstvo - dolžna skrbnost lastnika živali kot pravni standard - popolna odškodnina - višina denarne odškodnine - obseg škode - vzročna zveza - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - tek zakonskih zamudnih obresti - dolžniška zamuda - dopis - pisni poziv na izpolnitev - vsebina poziva
Za škodo, ki jo povzroči domača žival, odgovarja njen imetnik. Toženec je ob zaslišanju priznal, da je v času škodnega dogodka on skrbel za psa. Toženca je zato mogoče obravnavati kot imetnika živali.
Dejstvo, da naj bi psa imela v posesti tudi toženčeva sestra in brat, bi sicer lahko imelo za posledico njihovo solidarno odgovornost za nastalo škodo, ne more pa izključiti toženčeve odškodninske odgovornosti. Ta se presoja po krivdnem načelu; toženec bi se lahko razbremenil le, če bi dokazal, da je poskrbel za potrebno varstvo in nadzorstvo psa.
Tožnica je psa res brcnila, a je na ta način poskušala pred psom ubraniti svojo mladoletno hčer. Takšen tožničin odziv na pretečo nevarnost ne pomeni protipravnega ali neskrbnega ravnanja, zato ni pogojev za deljeno odgovornost.
obnova postopka - zavrnitev predloga - nova dejstva ali novi dokazi
Zatrjevani obnovitveni razlog (10. točka 394. člena ZPP) ni podan, saj nobeno dejstvo oziroma dokaz, na katerem tožnik utemeljuje svoj predlog za obnovo postopka, ne predstavlja novega dejstva ali dokaza, na podlagi katerega bi bila za tožnika lahko izdana ugodnejša odločba. Vsi ti dokazi, na katere se sklicuje tožnik, so nastali kasneje in v času izdaje sodnih odločb sodišča prve in druge stopnje niso obstajali.
dedna pravica zunajzakonskega partnerja - krog zakonitih dedičev - dalj časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske - izvenzakonska (zunajzakonska) skupnost - kriteriji za presojo obstoja zunajzakonske skupnosti - predhodno vprašanje
Tožnica in zapustnik sta se spoznala v zrelih letih. Skupnost partnerjev je v tem življenjskem obdobju v mnogočem drugačna od skupnosti mladega para, mladih staršev, zaposlenega para, mladih upokojencev ... V smislu kvalitete partnerskega odnosa je ključno, da sta živela v skupnem gospodinjstvu in ekonomski skupnosti, da sta bila čustveno ter intimno povezana in sta tudi navzven delovala kot zakonski par ter si v jeseni življenja nudila oporo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00007864
OZ člen 3, 5, 11, 190, 198. SPZ člen 25, 65, 66, 70. ZZZDR člen 5, 13, 102. ZPND člen 22, 22/2.
neupravičena pridobitev - verzijski zahtevek - zahtevek za plačilo uporabnine - prikrajšanje - obogatitev - volenti non fit iniuria - solastnina - uporaba solastne nepremičnine - izključna uporaba enega od solastnikov - prostovoljna izselitev solastnika - zahteva za dopustitev uporabe - pravica zahtevati delitev solastne stvari - nevzdržne razmere za skupno bivanje - nasilje v družini - izravnalna pravičnost
Konflikti (razvezanih) zakoncev, zaradi katerih se (nekdanji) zakonec izseli iz solastne nepremičnine, niso sami po sebi zadosten (utemeljen) razlog, zaradi katerega bi bil ta (nekdanji) zakonec kot solastnik upravičen do uporabnine. Izkazane morajo biti posebne okoliščine, zaradi katerih se je solastnik zaradi ravnanja drugega solastnika izselil in zaradi katerih se ni dolžan vrniti nazaj v nepremičnino oziroma ni bil upravičen zahtevati od drugega solastnika uporabe solastne nepremičnine.