NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00007551
ZVEtL člen 26. ZVEtL-1 člen 47, 47/3, 57, 57/3. ZNP člen 37.
določitev pripadajočega zemljišča - postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - dodatni sklep - vknjižba služnostne pravice - ustanovitev služnosti v postopku za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - sprememba materialnega predpisa - prehodna določba
Čeprav sodišče prve stopnje pri odločanju ni napravilo napake pri uporabi tedaj veljavnega predpisa, je bilo treba zaradi kasnejše spremembe tega materialnega predpisa, ki ga je po izrecni predhodni določbi treba uporabiti, izpodbijani sklep razveljaviti ter vrniti zadevo v nov postopek zaradi odločanja o služnosti na pripadajočih zemljiščih.
obnova postopka - obnovitveni razlogi - nova dejstva in dokazi - pravnomočna odločba upravnega organa - nova odločba
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da so vsa dejstva, ki utemeljujejo zaključek, da objekt ni črna gradnja, obstajala že v času prvega sojenja in jih je upravni organ z izdajo gradbenega dovoljenja za večstanovanjski objekt le pripoznal. Pritožnik ob tem zanemari enega od ključnih pogojev za izdajo novega gradbenega dovoljenja za večstanovanjski objekt, to je nakup dodatnih parcel in vknjižbo lastninske pravice na njiju na ime lastnikov stanovanj. Do slednje je prišlo šele po pravnomočnem zaključku postopka.
URS člen 33. ZIZ člen 17, 17/1, 30, 40, 40/1, 40/1-3, 226. ZDR-1 člen 126. ZDavP-2 člen 3, 3/1, 3/2, 3/3, 57, 57/1, 58, 58/1, 58/1-1, 143, 143/1. OZ člen 629.
delovno razmerje - neto in bruto plača - obračun davkov in prispevkov - prisilna izvršba - denarna obveznost - nenadomestno dejanje - sodna ali upravna pristojnost - davčna izvršba - pristojnost civilnega sodišča - denarna kazen kot sredstvo izvršbe - prekomeren poseg v lastninsko pravico - navedbe v predlogu za izvršbo - trditveno breme na strani upnika - jasna in določna opredelitev izterjevanih obveznosti
V Sloveniji je uveljavljen sistem bruto dohodkov, kar pomeni, da je delavec upravičen do plače v bruto znesku, le da delavec celotnega zneska ne prejme na svoj račun, ampak je predpisan način izvršitve navedene denarne obveznosti tako, da delodajalec takoj odtegne (zadrži) od bruto zneska del za plačilo javnih dajatev.
Obračun neto plače in javnih dajatev v zvezi s plačo oziroma njenim nadomestilom ne pomeni samostojnega dejanja, ampak je nezdružljivo povezan s pojasnjenim načinom izpolnitve denarne obveznosti. Obračun le omogoča zneskovno konkretizacijo delov denarne obveznosti plačila za opravljeno delo po pogodbi o zaposlitvi (zneska neto izplačila delavcu in zneska, ki je namenjen plačilu javnih dajatev). Po svoji naravi je obračun računska operacija, ki upošteva zakonsko opredeljene elemente pripadajočih javnih dajatev. Po pojasnjenem obračun ni samostojna nenadomestna nedenarna obveznost, torej takšna, ki jo lahko opravi le dolžnik.
Naložitev in izterjava denarne kazni v skladu z določili 226. člena ZIZ kot prisile za izvedbo obračuna denarne obveznosti je prekomeren poseg v dolžnikovo pravico do zasebne lastnine. Denarna kazen je dopustna le, če drug način izterjave ni mogoč. Za namen izterjave denarne obveznosti so predpisana sredstva prodaje in prenosa dolžnikovega premoženja (30. člena ZIZ), ki učinkovito omogočajo upniku, da pride do poplačila.
ZDR-1 člen 85, 85/2, 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 197.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - zagovor - šikaniranje na delovnem mestu
V zvezi z vprašanjem, kdaj so podani znaki kaznivega dejanja šikaniranja na delovnem mestu po 197. členu KZ-1, je v podobnem primeru Vrhovno sodišče RS zavzelo stališče, da je glede na okoliščine vsakega posameznega primera treba presojati, katera ravnanja predstavljajo psihično nasilje. Pogosto vključuje verbalno nasilje (kričanje, vpitje, poniževanje, zmerjanje, sarkazem, posmehovanje). Pri tem ni potrebno, da je tovrstnih ravnanj več ali da se ta ponavljajo, če je že eno samo tako ravnanje dovolj resno in zavržno ter posega v osebnost in dostojanstvo posameznika. Ravnanje je treba presojati zlasti strogo, kadar je kršitelj nadrejeni, prizadeti pa podrejeni. Dejanja nadrejenega imajo večji učinek, saj nastopa s pozicije moči in obvladuje zaposlitev prizadetega, temu pa je zaradi podrejenega položaja onemogočena enakovredna in učinkovita obramba. Nadrejeni delavec lahko podaja kritike, kadar je delo opravljeno neustrezno, vendar mora pri tem ravnati na primeren način. Kritika se lahko nanaša na samo delo, ne pa na samo osebo delavca.
V skladu z drugim odstavkom 87. člena ZDR-1 je delodajalec v odpovedi dolžan navesti le dejanske razloge odpovedi, pravne opredelitve očitanega ravnanja pa ni dolžan navesti. Če jo navede, sodišče pri presoji nezakonitosti odpovedi nanjo ni vezano. Dejanske razloge odpovedi je zato v obravnavanem primeru treba presojati ne le s stališča, ali ima očitana kršitev vse znake kaznivega dejanja, temveč tudi po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, torej ali je tožničina ravnanja možno opredeliti kot hujšo kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja, storjeno naklepoma ali iz hude malomarnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00007925
ZPP člen 8, 213, 213/2, 339, 339/2, 339/2-8. SPZ člen 77, 77/2, 77/3, 77/4, 77/5.
dokazni sklep - zavrnitev dokaza - kršitev pravice do obravnavanja pred sodiščem - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dokazna ocena - sodna določitev meje - mejni spor - lastninski spor - ureditev meje na podlagi močnejše pravice - ureditev meje po zadnji mirni posesti - ureditev meje na podlagi pravične ocene
Kadar sta pri oblikovanju dokazne ocene sodišču na volji dve verziji (vsaka od strank ponuja svojo), zadošča, da sodišče pojasni in utemelji, zakaj sledi eni, vsi navedeni razlogi pa a contrario pomenijo zadovoljivo obrazložitev, zakaj ni sledilo drugi, tej nasprotni verziji.
Postopek za ureditev meje je nepravdni in s kriterijem močnejše pravice lahko uspe le tisti udeleženec, ki jo izkaže. Če je eden ne, to še ne pomeni, da jo je avtomatično dokazal drugi, ali, povedano drugače: predlagateljev neuspeh, še ne vodi nujno v uspeh nasprotnega udeleženca. Predlagatelj je močnejšo pravico zatrjeval, a prvostopenjsko sodišče je zaključilo, da je ni dokazal, in s tem zaključkom se pritožnik izrecno strinja. Toda sodišče prve stopnje je ugotovilo tudi, da je ni dokazal niti nasprotni pritožnik, s tem zaključkom pa se strinja pritožbeno sodišče, saj pritožnik ni niti ustrezno trdil, še manj pa dokazal, da bi na spornem delu zemljišča pridobil močnejšo, npr. lastninsko pravico, zato je zaključek sodišča, da kriterija močnejše pravice v obravnavani zadevi sploh ni mogoče uporabiti, pravilen. V takem primeru je treba uporabiti naslednjega v vrsti kriterijev za urejanje meje - zadnjo mirno posest.
OZ člen 299, 299/1, 299/2, 378, 378/2. ZPP člen 158.
rok plačila - trditveno in dokazno breme - sklepčnost tožbe - obračun zamudnih obresti - odločitev o pravdnih stroških ob umiku tožbe - izpolnitev obveznosti iz sodne poravnave - kdaj pride dolžnik v zamudo - zamudne obresti
Za poravnavo velja pravilo, da v kolikor ni drugače dogovorjeno, vsaka stranka poravnave nosi svoje stroške postopka. Tožena stranka ne trdi, da si je v pogodbi, v kateri se je tožeča stranka na podlagi dogovora zavezala tožbo umakniti za celotno glavnico, izgovorila, da ji tožeča stranka plača pravdne stroške. Ob odsotnosti dogovora o pravdnih stroških pritožbeno sodišče ocenjuje, da prenehanje obveznosti s poravnavo, v kateri se tožeča stranka zaveže umakniti tožbo in jo tudi takoj umakne, predstavlja razlog za uporabo izjeme od pravila, da je tožeča stranka dolžna plačati toženi stranki njene pravdne stroške. Zato je odločitev sodišča prve stopnje, da tožeči stranki naloži plačilo pravdnih stroškov, ki so nastali tožeči stranki do sklenitve Pogodbe o poravnavi, oziroma do umika tožbe, zmotna, pritožba v tem delu pa utemeljena.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - pravična denarna odškodnina - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - zmanjšanje življenjske aktivnosti - skaženost - zakonske zamudne obresti - direktna tožba oškodovanca
Delno utemeljen je očitek o teku zakonskih zamudnih obresti, pri čemer je zmotno pritožbeno naziranje o uporabi 943. člena OZ. Navedeno določilo se uporablja za pogodbena razmerja iz zavarovalne pogodbe med zavarovalnico in zavarovancem. V obravnavani zadevi ne gre za tak primer, pač pa za direktno tožbo oškodovanca po 965. členu OZ.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - sodna poravnava - dvom v verodostojnost listine - izpodbijanje sodne poravnave - neskladnost s prostorskimi akti
Postopek za vzpostavitev etažne lastnine ni namenjen ugotavljanju verodostojnosti listine o pravnem naslovu (sodna poravnava). Tudi neskladnost s prostorskim aktom v postopku ustanovitve etažne lastnine ni relevantna.
Zgolj dejstvo, da toženka, tudi če je račun oziroma opomin prejela, slednjemu ni nasprotovala, poslovnega razmerja ne potrjuje, prav tako tudi ne samoprijava davčnemu organu in plačilo davka.
obnova postopka - zavrnitev predloga - nova dejstva ali novi dokazi
Zatrjevani obnovitveni razlog (10. točka 394. člena ZPP) ni podan, saj nobeno dejstvo oziroma dokaz, na katerem tožnik utemeljuje svoj predlog za obnovo postopka, ne predstavlja novega dejstva ali dokaza, na podlagi katerega bi bila za tožnika lahko izdana ugodnejša odločba. Vsi ti dokazi, na katere se sklicuje tožnik, so nastali kasneje in v času izdaje sodnih odločb sodišča prve in druge stopnje niso obstajali.
Namen teorije o realizaciji je v priznanju veljavnosti pogodbam, ki bi bile zaradi pomanjkanja pisne oblike sicer neveljavne, vendar so stranke s celotno ali pretežno izpolnitvijo sprejele njihove pravne posledice.
Pogodba o najemu poslovnega prostora se odpoveduje sodno, za njeno sporazumno prenehanje pa posebna obličnost ni predpisana. Sporazum o prenehanju najemne pogodbe je lahko izrecen ali razviden iz konkludentnih ravnanj pogodbenih strank.
Neutemeljeno je tudi sklicevanje toženca na prvi odstavek 349. člena OZ, po katerem terjatve iz gospodarskih pogodb in povrnitev izdatkov v zvezi s temi pogodbami zastarajo v treh letih. Ne glede na to, ali je najemna pogodba gospodarska pogodba ali ne, vtoževana terjatev ne temelji na tej pogodbi, temveč na neupravičeni obogatitvi (kondikciji) in zato zastara v splošnem petletnem obdobju.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00007766
OZ člen 198. ZIZ člen 192, 192/4. ZPP člen 206.
izpraznitev in izročitev poslovnega prostora - uporabnina - neupravičena obogatitev - obstoj pravne podlage - najemna pogodba - privolitev v prikrajšanje - prekinitev postopka - predhodno vprašanje - aktivna in pasivna legitimacija strank - stroški postopka
V postopku na prvi stopnji je bilo nesporno dejstvo, da tožena stranka ni več posestnica lokala F. Zato je odločitev sodišča prve stopnje, da zahtevek na izpraznitev in izročitev nepremične ni utemeljen, pravilna.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožena stranka lokal F. uporabljala na podlagi najemne pogodbe z dne 27. 1. 2014, ki jo je sklenila z G. in M. J., ki je nepremičnino kupil v izvršilnem postopku. Glede na to ni mogoče zaključiti, da ga je uporabljala brez pravne podlage. Nadalje je ugotovilo, da je tožena stranka lokal uporabljala v dobri veri, saj so ostale neprerekane trditve, da je lokal dobila v posest od M. J., ki ji je ob sklenitvi najemne pogodbe pokazal sklep o izročitvi nepremičnine kupcu, izdan v izvršilnem postopku, in je imel sporni lokal v lastniški posesti, ter da je prejšnja najemnica, družba N. d. o. o., lokal prenehala uporabljati prostovoljno.
Postrožena skrbnost dobrega strokovnjaka ne terja preprečevanja vsakršnih oziroma vseh situacij, ki lahko nastanejo hipno in v naprej nepredvidljivo ter v določenem rizičnem trenutku neodvrnljivo, kar je značilnost obravnavanega primera. Ni nepomembno, da se je dogodek pripetil na oddelku sadja in zelenjave, kjer se prodaja hrana, zato se tudi od obiskovalcev - v konkretnem primeru tožnice - zahteva večja skrbnost. Pritožba se pravzaprav zavzema, da bi moral zavarovanec toženke opravljati neprestan, nenehen nadzor nad pohodno površino in bi moral takoj, ko zazna madež, kraj zavarovati oziroma tla obrisati. V tem primeru bi bilo že moč govoriti o izenačitvi objektivne in krivdne odgovornosti, če nemudoma ne bi postopal na prej navedeni način. Povsem življenjsko je, da prihaja tudi do takšnih, sicer neljubih dogodkov, vendar pa je na mestu zaključek, da je bil padec nesrečno naključje, ki je posledica običajnega rizika, ne pa posledica protipravnega ravnanja zavarovanca toženke.
načelo formalne legalitete - notarski zapis kot izvršilni naslov - določenost predmeta obveznosti - določljivost predmeta
V izvršilnem postopku velja načelo formalne legalitete in zato mora biti obveznost, ki naj se izvrši, enako kot velja za sodne odločbe in sodne poravnave ter druge izvršilne naslove, tudi v notarskem zapisu določno opredeljena.
Protispisnost je podana le, če gre za napako pri povzemanju vsebine listin (ali zapisnikov o izpovedbah prič), torej takrat, ko je sodišče (tem) listinam pripisalo drugačno vsebino od tiste, ki jo v resnici imajo. Za takšen primer pa v obravnavanem primeru ne gre. Tožeča stranka sicer navaja, da je sodišče prve stopnje v nasprotju z listinami v spisu ugotovilo, da naj bi tožena stranka ugovarjala dejstvu plačila računov neposrednim dobaviteljem, a ker se pri tem sklicuje na vlogo tožene stranke z dne 22. 6. 2015 in njene navedbe v tej, je jasno, da zakonski dejanski stan protispisnosti (kot je opredeljen v 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP) ni podan.
ZUreP-1 člen 105, 105/1, 105/2, 105/3, 107, 107/2.
denarna odškodnina zaradi razlastitve - določitev višine odškodnine - namembnost zemljišča pred razlastitvijo - namembnost zemljišča ob razlastitvi - sprememba namembnosti - zmanjšana vrednost nepremičnine - metoda za oceno višine odškodnine
Nasprotnemu udeležencu je bila poleg odškodnine za razlaščeni nepremičnini priznana tudi odškodnina zaradi zmanjšanja vrednosti preostalih nepremičnin nasprotnega udeleženca, do česar je prišlo zaradi razlastitve. Do navedene odškodnine je nasprotni udeleženec upravičen na podlagi določila drugega odstavka 105. člena ZUreP-1 in drugega odstavka 107. člena ZUreP-1.
Pri določitvi višine odškodnine zaradi razlastive je treba upoštevati izvoren status zemljišča.
plača - denarno nadomestilo za neizrabljen letni dopust
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da so bili davki in prispevki za sporna dva meseca plačani, ne pa tudi neto zneski, ki izhajajo iz predloženih obračunskih listov. Na podlagi podatkov iz teh obračunskih listov je zato utemeljeno priznalo tožnici plačilo neto zneskov plače, prehrane na delo in prevoza na del.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00007548
ZZZDR člen 51, 59. SPZ člen 48. OZ člen 190.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje zakoncev - ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - pomoč oziroma darilo sorodnikov in prijateljev zakoncema - vlaganja v posebno premoženje drugega zakonca - vlaganja v nepremičnino, ki je posebno premoženje zakoncev - skupna vlaganja - vrednost vlaganj - povrnitev vlaganj - povečana vrednost nepremičnine - povečanje vrednosti nepremičnine zaradi skupnih vlaganj - neupravičena obogatitev
Vlaganja zakoncev (zunajzakonskih partnerjev) v času trajanja (zunaj)zakonske zveze v posebno premoženje enega od njiju je potrebno presojati na podlagi določb ZZZDR (ki se nanašajo na skupno premoženje) in ne (obligacijskih) določb o neupravičeni obogatitvi.
Tako za sam nastanek kot višino terjatve, ki gre zakoncu iz naslova takšnih (skupnih) vlaganj v posebno premoženje drugega zakonca, pa je bistveno, ali se je zaradi njih vrednost takšnega premoženja (npr. nepremičnine) povečala in za koliko. Zgolj z ozirom na takšno povečanje vrednosti premoženja (nepremičnine) lahko sodišče nato odloča o utemeljenosti v zvezi z njo postavljenih denarnih zahtevkov.
Vlaganje (denarnih sredstev) v nepremičnino še ne pomeni, da se je v isti višini povečala tudi vrednost le-te.
krivdna odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost vzdrževalca ceste - opustitev dolžnega ravnanja - merilo skrajne skrbnosti - padec na javni cesti - soprispevek oškodovanca k nastali škodi - neskrbno ravnanje oškodovanca - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - višina denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti - dokazna ocena
Pravilen je zaključek sodbe o nedopustnosti toženkinega ravnanja oziroma opustitve. Toženka bi morala kot strokovnjak na svojem področju vedeti, da začasna sanacija na način, kot je bila izvedena, ni bila ustrezna, in da bi škodni dogodek lahko preprečila, če bi jašek pokrila z lesenim pokrovom, postavila opozorilne table oziroma drugo ustrezno signalizacijo. Ker tega ni storila, ji je moč očitati pomanjkanje dolžne skrbnosti pri sanaciji jaška oziroma pomanjkanje skrbi za varnost udeležencev na cesti, na kateri se je nahajal vdrti jašek.
Po Splošnih pogojih tožene stranke je zavarovana škoda, ki je posledica uveljavljanja odškodninskih zahtevkov na podlagi civilnega prava, če je pri uporabi ali posesti v polici navedenega čolna prišlo do smrti, telesne poškodbe ali prizadetega zdravja tretjih oseb. Iz zavarovalnega kritja so povsem jasno in izrecno izključeni zahtevki oseb, ki so na čolnu. Takšni Splošni pogoji so skladni z določbo 33.a člena ZOZP, ki v tretjem odstavku določa, da se osebe, ki se prevažajo s čolnom, ne štejejo za tretje osebe po tem zakonu.