KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00007480
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-2, 384. KZ-1 člen 191, 191/1.
družinska skupnost - nasilje v družini - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Pri uveljavljanju absolutne bistvene kršitve določb kazenskega postopka je pritožnica spregledala določbo 384. člena ZKP. Ta predpisuje, da se pritožnik sme sklicevati na kršitev zakona iz 2. točke prvega odstavka 371. člena ZKP samo, če na kršitev ni mogel opozoriti med glavno obravnavo ali če je nanjo opozoril, pa je sodišče prve stopnje ni upoštevalo. Po 2. členu ZZZDR je družina življenjska skupnost staršev in otrok, ki zaradi koristi otrok uživa posebno varstvo. ZKP, ki ga prav tako omenja pritožnica, tega pojma ne obravnava, medtem ko trajnejšo življenjsko skupnost moškega in ženske definira četrti odstavek 99. člena KZ-1, ki kot tako šteje zunajzakonsko skupnost. Družinsko skupnost kot objekt kazenskopravnega varstva po 191. členu KZ-1 je torej treba razlagati širše, kot pojem družine po ZZZDR, katere namen je varstvo koristi otrok. Vsekakor pa je pogoj družinske skupnosti izpolnjen v obravnavanem primeru, ko je vendarle zakonska zveza med obtožencem in oškodovanko, tudi ob dejanju z dne 18. 4. 2014, še trajala (razvezala sta se oktobra 2014), oškodovanka pa pred tem datumom skupnega domovanja ni zapustila po svoji volji, ampak se je s posredovanjem centra za socialno delo pred obtoženčevim nasiljem zatekla v Materinski dom.
preprečevanje nasilja v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - izkazovanje ogroženosti - varstvo otroka - neformalni razgovor z otrokom - pravica do izjave v postopku - psihično nasilje
Če je predlagateljica želela podati svojo izjavo v neformalnem razgovoru s sodnikom, bi ji prvo sodišče glede na njene razloge to moralo omogočiti, saj je namen neformalnega razgovora prav v tem, da otrok (tudi na ta način) lahko uresniči svojo pravico do izjave v postopku. Takšno ravnanje sodišča narekuje tudi prvi odstavek 22.g člena ZPND. Okoliščina, da je bila predlagateljica na neformalnih razgovorih že v treh postopkih, od tega tudi v zadevi IV P 1192/2017 (v kateri se obravnava njen zahtevek za spremembo odločitve o zaupanju v varstvo in vzgojo, in sicer da jo sodišče zaupa materi), je z vidika zagotavljanja procesnih pravic predlagateljice v tem postopku nepomembna.
spor majhne vrednosti - omejeni pritožbeni razlogi - dejansko stanje - sklenitev pogodbe - pogodbene obveznosti - pooblaščenec dolžnika - sklenitelj pogodbe
Tožeča stranka je toženi stranki dobavila 40 bal sena za dogovorjeno ceno 22,80 EUR za eno balo. Naročilo je dal predstavnik tožene stranke. Bale sena so bile dostavljene na posestvo, kjer tožena stranka vzgaja konje.
ZST-1 člen 12, 12/2, 12/3. ZPP člen 105a, 105a/3, 108, 108/4.
predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse - postopek za uveljavitev oprostitve, odloga ali obročnega plačila taks - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - poziv na dopolnitev nepopolnega predloga - soglasje stranke za pridobitev podatkov, ki so davčna tajnost - nepopolna dopolnitev vloge - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - pravnomočen sklep o zavrnitvi ugovora zoper plačilni nalog - pritožba zoper sklep o zavrnitvi ugovora zoper plačilni nalog - prepoved ponovnega odločanja o isti stvari - rok za plačilo sodne takse
Tožnica nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks ni ustrezno dopolnila. Ni posredovala svojega soglasja, da sodišče z namenom ugotavljanja njenega materialnega položaja po uradni dolžnosti pridobi podatke, ki so davčna tajnost, niti ni podala izjave, da so vsi podatki o dohodkih in premoženju, o katerih se ne vodijo zbirke podatkov, resnični, točni in popolni. Da nima družinskih članov, zato njihovega soglasja in izjav ne posreduje, pa bi morala izrecno navesti. Glede na povedano se sodišče prve stopnje ni moglo celostno prepričati o premoženju tožnice (in njenih morebitnih družinskih članov, glede katerih ni bilo obveščeno, da jih tožnica nima), zato je pravilno in zakonito njen predlog na podlagi četrtega odstavka 108. člena ZPP, zavrglo.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - pogoji za taksno oprostitev pravne osebe - pomanjkljiva trditvena podlaga - blokada transakcijskega računa - zaprt transakcijski račun - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - odlog plačila sodne takse do izdaje končne odločbe - pravica do sodnega varstva
Pritožnica nedvomno nima denarnih sredstev (in ima zaprt transakcijski račun), zakaj kratkoročnih sredstev ni mogoče unovčiti in nameniti za plačilo dolžne sodne takse, pa je v predlogu ostalo nepojasnjeno in tožeča stranka mora posledice takšne opustitve nositi sama.
V obravnavanem primeru je bilo o zvišanem tožbenem zahtevku tožeče stranke že odločeno s sodbo z dne 19. 4. 2017. Plačilo sodne takse po plačilnem nalogu z dne 25. 5. 2017, ki je upošteval zvišani tožbeni zahtevek in se je nanašal na redni postopek, tako niti ni bilo več procesna predpostavka za odločitev sodišča prve stopnje o tožbenem zahtevku tožeče stranke. Bistvo določb II. poglavja ZST-1 o taksnih ugodnostih je v zagotavljanju strankine pravice do sodnega varstva. Pravica do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave RS pa je bila tožeči stranki zagotovljena s tem, ko je sodišče prve stopnje o njenem tožbenem zahtevku odločilo, kljub njenemu neplačilu sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje.
Sodišče je procesni subjekt, ki v sklepu o angažiranju izvedenca določi izvedencu dokazno temo - vsebino in obseg njegovega dela, postavlja vprašanja in po potrebi zahteva pojasnila glede danega izida. Sodišče je od izvedenke zahtevalo, da odgovori na dodatna vprašanja, ki ji jih sodišče v dokaznem postopku še ni zastavilo.
ZIZ člen 110, 133a, 133a/3. ZPP člen 347, 347/2, 348, 348/5, 355.
ustavitev izvršbe na plačo - rubljiva sredstva - vrstni red - odločanje višjega sodišča o pritožbi - ponovitev že izvedenih dokazov pred sodiščem druge stopnje - dopolnitev dokaznega postopka
Ker iz s strani delodajalca predloženih plačnih list izhaja, da delodajalec dolžniku mesečno rubi določen znesek, to pomeni, da bi dolžnik lahko prejemal rubljive prejemke, sklep o izvršbi v tej zadevi pa bi se v takem primeru izvršil šele v prihodnosti, skladno z vrstnim redom, kot to določa zakon. V takem primeru pa izvršbe na plačo ne bi bilo mogoče ustaviti.
Pritožbeno sodišče ne more samo kot prvo opraviti dokaznega postopka (ter dokazne ocene) oziroma ugotavljati celotnega dejanskega stanja, saj določbe ZPP o odločanju sodišča druge stopnje predvidevajo le dopolnitev ali ponovitev dokaznega postopka in ne izvedbe celotnega postopka, ki ga sodišče prve stopnje samo sploh ni izvedlo.
SPZ člen 9, 44, 44/2, 99, 99/2, 217, 217/2. ZPP člen 347, 347/2.
negatorna tožba - protipravno vznemirjanje lastninske pravice - stvarna služnost - neprava stvarna služnost - priposestvovanje služnosti - dobra vera kupca - raziskovalna dolžnost kupca - glavna obravnava pred sodiščem druge stopnje - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožnika sta svoji raziskovalni dolžnosti zadostila s tem, da sta po zagotovilih prodajalca, da po sporni poti drugim ni dovoljeno voziti, v zemljiški knjigi preverila, ali to drži. Iz zemljiškoknjižnega stanja je bilo razvidno, da na nepremičnini ni bilo bremen. Ker toženci niso storili ničesar, da bi zatrjevano stanje uredili tudi zemljiškoknjižno, sta tožnika lahko upravičeno sklepala, da za hojo in vožnje po sporni poti nimajo podlage. Ob tehtanju interesov zatrjevanih služnostnih upravičencev, ki naj bi pravico do hoje in voženj po sporni poti priposestvovali, na eni strani in varnosti pravnega prometa, ki ga "poosebljata" tožnika, na drugi, je v konkretnem primeru treba dati prednost slednjima.
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 10, 10/2. ZIZ člen 24, 24/1.
prenos terjatve na novega upnika - evropski nalog za izvršbo - potrdilo o evropskem nalogu za izvršbo - sodna odločba - javna listina - sklep o izvršbi - predlog za izvršbo
Ker so sodne odločbe javne listine, je upnica s predložitvijo sklepa o izvršbi in sklepa o nadaljevanju izvršilnega postopka z novim upnikom zadostila zahtevam 24. člena ZIZ za dokaz prehoda terjatve na novega upnika. Skladno s prvim odstavkom 24. člena ZIZ namreč sodišče dovoli izvršbo (v obravnavanem primeru pa izda potrdilo o evropskem nalogu za izvršbo) tudi na predlog nekoga, ki v izvršilnem naslovu (v obravnavanem primeru zamudni sodbi) ni označen kot upnik, če v predlogu določno označi javno ali po zakonu overjeno listino, s katero lahko dokaže, da je bila terjatev prenesena ali je na drug način prešla nanj. Upnici predlogu ni bilo treba priložiti same pogodbe o prenosu terjatve, saj je prenos terjatve dokazala z javno listino.
ZIZ člen 55. ZOR člen 361, 361/1, 379, 379/1, 388, 389, 389/1, 392, 392/1.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - ugovor zastaranja terjatve - pretrganje zastaranja - nastop zastaranja - tek zastaranja po pretrganju - razlogi za ustavitev izvršilnega postopka
Na podlagi 388. člena ZOR se zastaranje pretrga z vložitvijo tožbe in z vsakim drugim upnikovim dejanjem zoper dolžnika pred sodiščem ali drugim pristojnim organom, da bi se ugotovila, zavarovala ali izterjala terjatev, po pretrganju pa začne zastaranje znova teči in se čas, ki je pretekel pred pretrganjem, ne šteje v zastaralni rok, ki ga določa zakon (prvi odstavek 392. člena ZOR). Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu zaključilo, da je do pravnomočnega končanja izvršilnega postopka I 98/19530 prišlo 13. 1. 2007 ter da desetletni zastaralni rok za zastaranje terjatve do vložitve upnikovega predloga za izvršbo v tem postopku še ni potekel in zastaranje ni nastopilo. Vendar pa pritožbeno sodišče opozarja, da je sodišče prve stopnje prezrlo določbo prvega odstavka 389. člena ZOR, po kateri se šteje, da zastaranje ni bilo pretrgano z vložitvijo tožbe ali s kakšnim drugim upnikovim dejanjem zoper dolžnika pred sodiščem ali pred drugim pristojnim organom, storjenim z namenom, da bi se ugotovila, zavarovala ali izterjala terjatev, če upnik umakne tožbo ali odstopi od takega dejanja, posledično pa tudi ni ugotavljalo, iz katerega razloga je prišlo do končanja izvršilnega postopka I 98/19530, zato je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.
Razjasnjevalna oblast sodišča ni neomejena. Sodišče mora pri njenem izvajanju najprej upoštevati dolžnost same stranke pri zbiranju trditvenega in dokaznega gradiva. Ta stranki kot subjektu postopka nalaga odgovornost za uveljavljanje svojih pravic. Sodnik mora pri sojenju ravnati tako, da ne ustvarja vtisa, da je bolj naklonjen eni stranki kot drugi. Enakega varstva pravic strank v postopku ni mogoče ločeno obravnavati od pravic nasprotne stranke do učinkovitega pravnega varstva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00008934
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.. ZDR člen 6, 6/6, 6a, 6a/4.. ZDR-1 člen 6, 6/6, 7, 7/4.
odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - neenaka obravnava - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Tožnica je v postopku na prvi stopnji z obsežnimi navedbami uveljavljala, da je bila izdaja vseh pisnih opozoril pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov popolnoma neupravičena in da je tožena stranka vsa opozorila izdala le zato, da bi jo osramotila in ponižala. Sodišče prve stopnje je na te navedbe odgovorilo z ugotovitvijo, da izdana opozorila niso predstavljala nedopustnega izvajanja pritiska v smislu povračilnih ukrepov in da je tožena stranka z njihovo izdajo tožnico le opomnila, naj svoje delo opravlja vestno. Glede na to, da je tožnica glede vsakega izdanega opozorila obrazloženo pojasnila, zakaj je bila njegova izdaja neupravičena in na kakšen način je tožena stranka z izdajo opozorila zlorabila svoje pravice, takšna obrazložitev ne dosega standarda potrebne obrazloženosti sodne odločbe. Kontinuirano izdajanje neutemeljenih opozoril pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov nedvomno lahko pomeni nedopustno izvajanje pritiska na delavca v smislu določbe 6.a člena ZDR, zato bi moralo sodišče prve stopnje tožničine navedbe v zvezi s tem zavrniti s prepričljivimi in jasnimi razlogi. Ker tega ni storilo, mu pritožba utemeljeno očita bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
KZ-1 člen 29, 29/4, 324, 324/1, 324/1-1, 324/1-3, 324/2, 324/3.
kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu - actiones liberae in causa - alkoholiziranost - varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja
V primerih tako imenovanih actiones liberae in causa je namreč sodišče dolžno ugotavljati obdolženčevo krivdo za čas pred storjenim kaznivim dejanjem, ne glede na njegove modalitete. Odločilna je zgolj krivdna oblika, s katero je mogoče to kaznivo dejanje storiti.
Obdolženčevo obnašanje med kaznivim dejanjem kot del prognoze za izrek varnostnega ukrepa.
zavarovalna pogodba - premoženjsko zavarovanje - prevoz tovora - padec s tovornega vozila - preventivni ukrepi
Kateri so preventivni ukrepi, ki jih je zavarovanec dolžan izvajati, je stvar presoje v vsaki konkretni situaciji. Za utemeljenost tožbenega zahtevka je bilo zato presoditi, ali je tožeča stranka s svojim ravnanjem povzročila ali prispevala k nastanku zavarovalnega primera. V luči tega je bilo zato potrebno presoditi, ali so utemeljena zatrjevanja tožene stranke, da tožeča stranka tovora ni ustrezno pritrdila oziroma zavarovala.
plačilo sodne takse - odmera sodne takse od primarnega in podrejenega zahtevka - odmera sodne takse za pritožbo - več tožbenih zahtevkov - primarni in podrejeni zahtevek
Ker sta v obravnavanem primeru zadnja dva zahtevka, na katera se nanaša tožničina pritožba zoper sodbo, uveljavljena podrejeno, in ker zanju velja drugačen količnik za odmero sodne takse od tistega, ki velja za primarni zahtevek1, bi moralo prvostopenjsko sodišče določbo 20. člena ZST-1 uporabiti tako, da bi seštelo le tiste dve vrednosti spornega predmeta, za katere velja enaka odmera sodne takse, torej vrednosti obeh podrejenih zahtevkov.
poslovna goljufija - opis kaznivega dejanja - preslepitveni namen - zakonski znaki kaznivega dejanja - blokada računa - slabo finančno stanje
Navedba v opisu dejanja, da je obdolženi ob sklenitvi pogodbe zamolčal, da je družba v slabem finančnem stanju zaradi blokade računa družbe, v zadostni meri konkretizira preslepitveni namen obdolženega kot zakonski znak kaznivega dejanja poslovne goljufije po prvem odstavku 228. člena KZ-1.
plačilo razlike plače - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - direktor - nezakonita odpoved - reparacija
Ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi (in drugih načinov prenehanja delovnega razmerja) je podlaga za reparacijski zahtevek delavca do delodajalca, s katerim postane položaj delavca takšen, kot da nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne bi bilo. Delavec pridobi pravico do naknadne vzpostavitve (odpovedanega) delovnega razmerja za nazaj skupaj z vsemi pravicami, ki iz tega razmerja izhajajo. Delavec je tako med drugim za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja upravičen do nadomestila plače, in sicer v višini plače, ki bi jo glede na normalni tek stvari prejemal, če do nezakonite odpovedi oziroma nezakonitega prenehanja delovnega razmera ne bi prišlo. To sicer praviloma res pomeni, da je delavec upravičen do nadomestila v višini plače, kot mu je bila dejansko izplačevana pred učinkovanjem nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi oziroma pred podajo le-te. Vendar lahko okoliščine posameznega primera napotujejo tudi na drugačen pravni zaključek.
ZZZDR člen 123, 129, 129a, 129a/1, 129a/2. ZPP člen 2, 2/1, 82, 82/5, 84, 146a, 165, 165/2, 313, 408, 408/2, 413. ZUPJS člen 12, 12/1, 12/1-4, 13, 13/1, 13/1-1. ZŠtip-1 člen 15, 16.
preživnina - mednarodni element - neudeležba stranke v postopku - dolžnost preživljanja otrok - določitev preživnine - zmožnosti preživninskega zavezanca - neugotovljena pridobitna zmožnost preživninskega zavezanca - višina preživnine za mladoletnega otroka - premoženjski položaj - socialnovarstveni prejemki - otroški dodatek - državna štipendija - kritje nadstandardnih potreb - nadstandardna višina preživnine - vezanost na tožbeni zahtevek - izpodbojna zakonska domneva - trditveno in dokazno breme - stroški sodnega tolmača - vročanje tožencu, ki je v tujini - začasni zastopnik - stroški začasnega zastopnika
V primerih, ko se preživninski zavezanec postopka ne udeležuje, njegove pridobitne zmožnosti ni mogoče konkretno ugotoviti. Treba je izhajati iz pravnega izhodišča glede določanja preživninske obveznosti; izpodbojne domneve, da sta oba starša dolžna prispevati za preživljanje otroka v enaki meri.
Napačna je dedukcijska logika prvostopenjskega sodišča, ki je toženčeve preživninske zmožnosti ugotavljalo na podlagi podatkov o splošni politični in gospodarski krizi v Venezueli, saj njen vpliv na pridobitno zmožnost toženca ni izkazan.
Na obstoj otrokove potrebe ne vpliva dejstvo brezposelnosti, ki je na strani preživninske zavezanke (tožnice). Lahko pa vpliva na (ne)zmožnost njenega zadovoljevanja.
Kritje nadstandardnih potreb je odvisno zmožnosti preživninskih zavezancev. Če slednje to omogočajo, naj preživnina pokriva tudi potrebe, ki niso življenjskega pomena.
Tožnica dejansko sama krije vse stroške postopka, glede na to, da je doslej s predujmi krila tudi stroške vročanja sodnih pisanj v tujino, prevajanja listin, toženčevega začasnega zastopnika in objave v uradnem listu. Ker se je obravnavani postopek vodil v korist otroka, na obeh pravdnih strankah pa je enako, polovično preživninsko breme, je toženec dolžan tožnici povrniti polovico njenih stroškov.
Tožnik ni upravičen do posebnih stroškov postopka v zvezi s prisojenim denarnim zahtevkom iz naslova denarnega povračila iz drugega odstavka 118. člena ZDR-1.
ZPP člen 106, 106/1, 108, 108/6, 458, 458/1, 458/5. OZ člen 931, 932, 932/1, 936.
spor majhne vrednosti - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - zavarovalna pogodba - zavarovalna polica - zavarovalni zastopnik - zavarovalna premija - višja zavarovalna premija - zamolčanje preteklih škodnih dogodkov - obveznosti zavarovanca oziroma zavarovalca - dolžnost prijavljanja - dolžnost plačevanja zavarovalne premije - splošni zavarovalni pogoji kot sestavni del pogodbe - izpolnitev obveznosti iz zavarovalne pogodbe - razveljavitev pogodbe - zavrženje vloge
Toženec tožeči stranki kot zavarovalnemu zastopniku ni povedal resničnih podatkov o preteklih prijavljenih škodah iz prejšnjega zavarovalnega obdobja. V takšnem primeru bi po prvem odstavku 932. člena OZ zavarovalnica lahko celo zahtevala razveljavitev pogodbe, kar bi imelo za posledico, da bi bilo vozilo nezavarovano. Pravna podlaga za izterjavo manjkajoče zavarovalne premije je zato v določbi 936. člena OZ, ki ureja dolžnost plačevanja zavarovalne premije.