redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - naziv - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odsotnost z dela
Neizvolitev v ustrezen naziv predstavlja odpovedni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi po drugi alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1, torej za odpoved iz razloga nesposobnosti.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožnik s svojim ravnanjem, ko po 7. 7., in sicer od 8. 7. 2016 do izdaje odpovedi ni prišel na delo, huje kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja po 4. točki prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00007808
OZ člen 131, 131/1, 147, 147/1, 187, 630, 649, 649/1, 921, 963, 963/1, 965, 965/1.
zavarovalna pogodba - subrogacija zavarovalnice - dogovorjena zavarovalna vsota - revalorizacija - glavni izvajalec gradbenih del - gradbeni podizvajalec - naročnik del - škoda, ki jo povzroči tretja oseba - solidarne obveznosti - deljive obveznosti
Znaten del pritožbe, kolikor se nanaša na vzročno zvezo, je zgolj naštevanje različnih dejstev, ki naj bi bila ugotovljena nepravilno, vendar pa brez razlogov. To pa je za dosego preizkusa pred pritožbenim sodiščem premalo.
Pri pogodbenih zavarovanjih je zavarovalna vsota omejena pogodbeno.
Ker odgovarja (glavni) izvajalec, odgovarja tudi naročnik (187. člen OZ). Drugačna razlaga bi pripeljala do tega, da bi se izvajalec del izognil svoji odgovornosti za nastalo škodo zgolj zato, ker bi sklenil pogodbo s podizvajalcem, ki bi opravljal dela, odgovornosti pa bi se potem izognil še naročnik.
Tretja oseba ni nekdo, ki (v delovnem razmerju ali po pogodbi) sodeluje z izvajalcem del pri izvedbi del za naročnika.
krivdna odškodninska odgovornost upravljavca javne površine - soprispevek oškodovanca - odškodninska odgovornost služb, ki opravljajo komunalno dejavnost - padec na javni površini - poškodba pešca zaradi vdolbine v asfaltu
Tisti, ki opravlja komunalno ali drugo podobno dejavnost splošnega pomena, odgovarja za škodo, če brez utemeljenega razloga neha uporabljati ali neredno opravlja svoje storitve. Tretja tožena stranka bi morala zadostiti standardu skrajne skrbnosti, kajti sodišče prve stopnje je ugotovilo na podlagi konkretnih okoliščin, da je šlo za neugodne geografsko-klimatske razmere, da gre za prvi prioritetni razred, in da je tožnik padel ravno na tistem delu parkirišča, kjer se je nahajala poškodba asfaltnega dela cestišča, ki je povzročila takšno stanje na parkirišču, zaradi katerega je tožnik, ki je v rokah nosil svojega otroka na tem delu cestišča zaradi poledenelosti tega dela cestišča padel in se telesno poškodoval.
Pravilna je tudi odločitev sodišča prve stopnje, ker ni ugotovilo soprispevka tožeče stranke. Tožnik je namreč bil primerno obut v zimske čevlje, dogodek se je zgodil v zgodnjih jutranjih urah, v vremenskih razmerah sneženja in meglice, zato od povprečnega pešca, v situaciji, kot je bila predmetna tako ni mogoče pričakovati, da bi bil popolnoma pozoren na pohodna tla, še zlasti ob dejstvu, da je tožnik nosil otroka v naročju, kar ni prepovedano in to v temi in meglici v zgodnjih jutranjih urah. Tožniku zato ni mogoče očitati neprevidnosti in pomanjkanja skrbnosti pri njegovi hoji, tožena stranka pa tudi ne obrazloži kako je dejstvo, da je tožnik bil v določenem obdobju tudi izvajalec javnih del na tem mestu pripomoglo k temu, da bi tožnik s tem soprispeval k nastanku škodnega dogodka.
Drugotoženka tako ni bila dolžna skrbeti za varnost svojih obiskovalcev, ki dnevno prevažajo svoje otroke v dnevno varstvo, saj je to dolžnost tretje tožene stranke glede na prej citirane določbe OZ in je to v zvezi z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da obstaja odškodninska odgovornost tretje tožene stranke. Prav tako tožeča stranka v zvezi z odškodninsko odgovornostjo drugotožene stranke ni navedla, kot sedaj to navaja prepozno v pritožbi (člen 337 ZPP) in sicer, da so starši pogosto v zgodnjih jutranjih urah nosili otroke v vrtec preko spornega območja in bi morali zaposleni drugotožene stranke skrbno paziti in vzdrževati sporno območje v neoporečnem stanju in da bi delavci drugotožene stranke morali skrbeti za čistočo celotnega parkirišča ali pa vsaj za najbližjo okolico vhoda v vrtec.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - SODNE TAKSE
VDS00008842
ZST-1 člen 8, 34, 34/4.. ZPP člen 105a, 116, 117, 120, 120/1.
nalog za plačilo sodne takse - predlog za vrnitev v prejšnje stanje
ZPP v prvem odstavku 120. člena določa, da prepozne in nedovoljene predloge za vrnitev v prejšnje stanje zavrže predsednik senata s sklepom (prvi odstavek 120. člena ZPP), pri čemer na predlog za vrnitev v prejšnje stanje razpiše sodišče narok, razen če so dejstva, na katera se opira predlog, splošno znana ali če se vrnitev predlaga iz očitno neupravičenega razloga (drugi odstavek 120. člena ZPP). Navedbe tožene stranke v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje so tudi po oceni pritožbenega sodišča očitno neutemeljene. Zato je sodišče prve stopnje predlog za vrnitev v prejšnje stanje utemeljeno zavrnilo.
vračilo stroškov izobraževanja - pravilnik - vojska
Med strankama ni sporno, da sodi izobraževanje oziroma usposabljanje v Šoli za častnike med osnovno vojaško strokovno usposabljanje. Pravilnik v 7. členu določa, da mora zaposleni, ki je napoten na izobraževanja, ostati v delovnem razmerju dvakrat toliko časa, kolikor je trajalo izobraževanje, če je bilo daljše od enega leta oziroma najmanj dve leti, če je bilo krajše od enega leta. Glede na ugotovitev, da tožnikovo izobraževanje v Šoli za častnike ni trajalo več kot eno leto, je sodišče prve stopnje zavzelo pravilno stališče, da je bila, glede na določbo 7. člena Pravilnika, tožnikova obveznost ostati v delovnem razmerju še najmanj dve leti po zaključku izobraževanja. Pravilnik je za delavca ugodnejši, zato je treba izhajati iz pravila "in favorem laboratoris", torej razlagati obveznosti iz delovnega razmerja v korist delavca kot šibkejše stranke, poleg tega pa je treba izpostaviti, da je Pravilnik sprejela tožena stranka sama, ki je nanj vezana, dokler ga sama ne spremeni, ter se posledično ne more sklicevati na to, da je Pravilnik v nasprotju s 93. členom ZObr. V primeru, ko je določba Pravilnika kot podzakonskega akta ugodnejša za delavca, je torej treba uporabiti določbo Pravilnika.
plačilo razlike plače - negativna stimulacija - delovna uspešnost
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da določbe Pravilnika ne smejo določati manjših pravic od zakona, pri čemer tožnik ob siceršnjem izvrševanju svojih pogodbenih obveznosti ne more prejeti nižje plače - negativne stimulacije do 20 % osnovne plače iz razloga, ker je tožena stranka njegovo plačo vezala na obseg fakturirane in plačane realizacije, obseg in število pridobljenih novih pogodbenih partnerjev. V postopku je bilo izkazano, da je bil tožnik glede na svojo naravo delo, tj. podporo končnim naročnikom tožene stranke na razpolago v vsakem času, pri čemer pa tožena stranka ni dokazala, da tožnik ne bi izpolnjeval svojih obveznosti. Tako tožena stranka ni bila upravičena tožniku odtegovati plače zaradi morebitnega izpada naročnikov (zadostnega dela) oziroma zaradi slabe gospodarske situacije na trgu.
URS člen 22, 23, 25. ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 91, 91/1.
zavrženje revizije - obvezno zastopanje po odvetniku - dokaz o opravljenem pravniškem državnem izpitu - kršitev ustavnih pravic - pravica do pravnega sredstva
Po prvem odstavku 91. člena ZPP v primeru, če reviziji ni priložen dokaz, da ima stranka opravljen pravniški izpit, sodišče vlogo zavrže. Ker je v tej zadevi toženec sam vložil revizijo in ni priložil dokaza o opravljenem pravniškem državnem izpitu, je navedena pomanjkljivost zadosten razlog za zavrženje vloge.
plačilo zavarovalnine - splošni pogoji zavarovanja avtomobilskega kaska - enotnost osebnega in podjetniškega premoženja - aktivna legitimacija - izguba zavarovalnih pravic zaradi alkoholiziranosti - domneva alkoholiziranosti zavarovanca
Po pravilni razlagi izpodbijane sodbe takšna pravno organizacijska oblika (samostojni podjetnik) nima samostojne pravne osebnosti, ločene od pravne osebnosti nosilca podjema, ampak gre za enotnost osebnega in podjetniškega premoženja. Zato (ne glede na to, da tožnica nima trditev, da zahteva plačilo zneska tudi kot lastnik vozila) ni odločilna oznaka tožeče stranke (S.K. ali S.K. s.p.), saj ima v vsakem primeru procesno legitimacijo S.K. kot fizična oseba, ki bi v primeru morebitnega nakazila tudi prejela zavarovalnino. Splošni pogoji določajo primere, ko zavarovanec izgubi zavarovalne pravice iz pogodbe o kasku zavarovanju vozila. Med drugim pride do izgube pravic, če je v trenutku prometne nezgode voznik zavarovanega vozila pod vplivom alkohola. V zvezi s tem je v citiranih pogojih zavarovanja (šesta alineja, drugi odstavek 12. člena) določena (tudi) domneva, da se šteje, da je voznik pod vplivom alkohola, če se s tem, ko takoj po nezgodi ne obvesti policije ali ji ne omogoči ogleda kraja nezgode, izmakne preiskavi svoje alkoholiziranost.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00008944
ZDR člen 184.. OZ člen 150, 179, 179/2.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - krivdna ali objektivna odgovornost - delo na višini - lestev - soprispevek - nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnine
V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku ugotavljalo odškodninsko odgovornost tožene stranke za škodni dogodek, ki se je zgodil spornega dne asfaltni bazi pri pokrivanju asfalta, naloženega na tovorno vozilo tožene stranke. Glede na višino, s katere je tožnik opravil sestop s tovornjaka po lestvi, ki je pritrjena na keson, in posledično padca z višine skoraj treh metrov gre za delo, ki ga je treba opredeliti kot nevarno dejavnost. Lestev sama po sebi sicer res ni nevarna stvar in sestop po njej ni nevarna dejavnost, vendar pa takšna postane, če gre za sestop s takšne višine kot je bilo ugotovljena v konkretnem primeru. Takšno delo je treba opredeliti kot nevarno dejavnost že samo zaradi višine, na kateri se opravlja. Zato je tožena stranka objektivno odgovorna za nastalo škodo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti - III. kategorija invalidnosti - ustrezno delovno mesto
Sodišče ugotavlja zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi na podlagi stanja ob podaji odpovedi. Tožena stranka je v postopku dokazala, da za tožnika ni imela drugega ustreznega dela, ne po dokončnosti odločbe ZPIZ, ne ob podaji odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Glede na zgoraj navedeno določbo prvega odstavka 15. člena ZST-1 ta sodna taksa v razmerju do toženih strank predstavlja strošek postopka, ki jim je bil glede na pravdni uspeh tožeče stranke naložen v plačilo, vendar na način, predviden v tretjem odstavku 15. člena ZST-1. Tožena stranka pa ne po določbah ZST-1, Zakona o brezplačni pravni pomoči oziroma ZPP ne more biti oproščena plačila stroškov postopka nasprotne stranke, ki jih je dolžna nositi po načelu uspeha glede na pravdni uspeh (prvi odstavek 154. člena ZPP).
Dejanje iz četrte alineje tretjega odstavka 63.a člena ZPOmK-1 stori podjetje, ki poseže v pogodbeno razmerje, v katerem je samo udeleženo. Vendar pa tako dejanje samo po sebi še ni nelojalno. Potreben je dodatni element, in sicer namen skleniti enako ali podobno pogodbo z drugim podjetjem. Do takih situacij v gospodarskem življenju pogosto prihaja. Kadar gre za kršitev načela pacta sunt servanda, pravo nudi pošteni stranki številne institute za varstvo njenih pravic. Zato je uvrstitev tega dejanja med dejanja nelojalne konkurence nekoliko sporna. Glede na navedeno mora biti pri teh kršitvah sodišče posebej pozorno na to, ali gre za kršitev dobrih poslovnih običajev.
V zvezi z obstojem pravnega interesa za tožbo za ugotovitev ničnosti znamke ni odločilno, da tožeča stranka svoja zdravila trži pod imeni, ki spornim znamkam niso podobna. Prav tako v zvezi z obstojem pravnega interesa za tožbo ni pomembno, da na absolutne razloge za zavrnitev znamke pazi že država v postopku registracije, da tožeča stranka registraciji ni ugovarjala in da je preverjanje imen zdravil v pristojnosti JAZMP.
Razlogi za ničnost znamke se presojajo ob upoštevanju datuma vložitve prijave znamke in so vezani na registracijo znaka, ne na uporabo znaka.
Med pravdnima strankama ni bilo sporno, da je tožeča stranka podjetje, ki nastopa na trgu in ima dovoljenja za promet z zdravili, ki vsebujejo učinkovino ivabradin. Tožeča stranka je zatrjevala, da so sporne znamke tožene stranke tako podobne mednarodnemu nelastniškemu ime (INN) ivabradin, da so podani absolutni razlogi za zavrnitev registracije spornih znamk. V primeru, da bi se trditve tožeče stranke o monopoliziranju INN ivabradin izkazale za utemeljene, bi bila podana situacija, v kateri je tožeči stranki, kot udeleženki na trgu, ki trži zdravila z navedeno zdravilno učinkovino, treba priznati pravni interes za uveljavljanje ničnosti spornih znamk tožene stranke.
Če se znak ne razlikuje od drugih običajnih načinov označevanja relevantnega blaga ali storitev ali njihovih značilnosti, ne more izpolnjevati funkcije identifikacije podjetja, ki ta znak uporablja.
Registracija mednarodnega nelastniškega imena zdravila kot blagovne znamke bi bila nična, saj gre za generično ime zdravila, ki označuje izključno vrsto oziroma značilnosti blaga. Prav tako bi bila nična registracija znaka, ki bi bil INN tako podoben, da bi ga relevantna javnost dojela zgolj kot opisnega za zdravilno učinkovino.
Relevanten potrošnik pri zdravilih, ki se predpisujejo na recept, je zdravnik, farmacevt oziroma bolnik s specifično boleznijo, ki bo izmišljene znake tožene stranke sicer povezal z zdravilom ivabradin, vendar pa bo brez dvoma zaznal razliko med INN in znamkami tožene stranke.
ZST-1 člen 3., 3/1., 3/10., 34.a., 34.a/1.. OZ člen 395., 395/1.
plačilo sodne takse - več zavezancev za plačilo sodne takse - nerazdelna taksna obveznost - solidarna taksna obveznost - preplačilo predhodne taksne obveznosti - vrnitev preveč plačane takse
V skladu z določbo prvega odstavka 3. člena ZST-1 mora sodno takso plačati tisti, ki predlaga uvedbo postopka. V primeru, če morata dve ali več oseb skupaj plačati takso, je njihova obveznost nerazdelna (deseti odstavek 3. člena ZST-1). Toženca, ki sta skupaj vložila pritožbo zoper sodbo, sta torej glede plačila sodne takse za navedeno pritožbo solidarna dolžnika. Obligacijski zakonik (v nadaljevanju: OZ) v prvem odstavku 395 člena določa, da vsak dolžnik solidarne obveznosti odgovarja upniku za celo obveznost in lahko upnik zahteva njeno izpolnitev od kogar hoče, vse dotlej, dokler ni popolnoma izpolnjena; vendar pa obveznost preneha, ko jo en dolžnik izpolni, in so vsi dolžniki prosti. Solidarna obveznost tako pomeni, da lahko sodišče terja na plačilo celotne sodne takse vsakega izmed tožencev. Zato je sodišče prve stopnje pravilno drugemu tožencu odmerilo celotno sodno takso za pritožbo.
Pritožbo zoper sklep z dne 11.7.2017 je vložil le prvi toženec, zato je sodno takso dolžan plačati le slednji. V skladu z določbo prvega odstavka 3. člena ZST-1 mora namreč sodno takso plačati tisti, ki predlaga uvedbo postopka. Pritožba pa ne more uspeti niti z navedbami o preplačilu sodne takse, saj preplačila ni mogoče upoštevati na način, kot želi pritožnik, in sicer, da bi se preplačilo, ki izvira iz drugih taksnih obveznosti, štelo kot plačilo sodne takse za navedeno pritožbo, saj za takšen način "vrnitve" preveč plačane sodne takse ni podlage v ZST-1, v katerem je določen postopek in pogoji za vrnitev preveč plačane sodne takse.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00009699
OZ člen 131.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - protipravno ravnanje - opustitev delodajalca
Sodišče prve stopnje je na podlagi mnenja izvedenca za varstvo pri delu ugotovilo oziroma zavzelo naslednja stališča, da relevantni tehnični predpisi ne podajajo posebnih zahtev za sestop delavca z višine 50 cm, da pa je pri sestopu s te višine z 10–11-kilogramskim pnevmatskim kladivom v roki povečano tveganje za varnost pri delu, da bi zaradi tega morala prvotožena stranka pisno oceniti tveganja, ki so jim delavci (vključno s tožnikom) izpostavljeni,... Pritožba utemeljeno uveljavlja, da tako opredeljene opustitve prvotožene stranke niso vsebinsko opredeljene, in da iz njih ni mogoče ugotoviti, kako konkretno bi morala prvotožena stranka organizirati opravilo sestopa tožnika z okvirja na njegovem delovnem mestu formar ročni ter s čim bi ga morala seznaniti oziroma ga poučiti.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1.. ZJU člen 156.. ZUJIK člen 45, 45/2.. - člen 28.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - javni zavod - delovanje na področju kulture
V skladu z ustaljeno sodno prakso sprememba obstoječega ali sprejem novega akta o sistemizaciji ni pogoj za reorganizacijo in ne za zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
S tem, ko je bilo tožničino delo dejansko prerazporejeno deloma na občino in deloma na ostale zaposlene pri toženi stranki, je prenehala potreba po tožničinem delu pod pogoji iz sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Pri toženi stranki je tako v času tožničine odpovedi obstajal utemeljen poslovni ekonomski oziroma organizacijski razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00007632
ZBan člen 350a, 350a/1. ZUstS člen 40, 40/2. ZPP člen 207, 207/2. ZRPPB člen 265.
ugotovitvena odločba Ustavnega sodišča - začasna ureditev stanja - način izvršitve odločitve - prekinitev pravdnega postopka - odločba, izdana med prekinitvijo postopka - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - predlog za oprostitev plačila sodne takse - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe
Ustavno sodišče lahko poleg odločitve, s katero presodi ustavnost zakona (oziroma ustavnost in zakonitost drugega predpisa), na podlagi drugega odstavka 40. člena ZUstS določi način izvršitve svoje odločbe. Po ustaljeni ustavnosodni presoji lahko na tej podlagi sprejme tudi začasno pravno ureditev, po kateri morajo njeni naslovniki (posamezniki ali državni organi) ravnati, vse dokler zakonodajalec z zakonom ne uredi tega vprašanja na enak ali drug ustavno skladen način. Del izreka, s katerim se določi način izvršitve njegove odločbe, ima moč zakonske norme.
Četrta točka odločbe US U-I-295/13 z dne 19. 10. 2016 predstavlja zakonsko podlago, na podlagi katere se postopki po 350.a členu ZBan-1 prekinejo do sprejema ureditve, ki bo imetnikom izbrisanih in konvertiranih kvalificiranih pravic zagotovila učinkovito sodno varstvo.
postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - mnenje socialno varstvenega zavoda - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - prostorska stiska - kadrovski pogoji za opravljanje dejavnosti
Problema preobremenjenosti socialno varstvenih zavodov ni mogoče reševati tako, da se ukrepa sprejema na varovani oddelek sploh ne izvede. Zavod, ki razpolaga z verificiranim varovanim oddelkom, se ne more uspešno upirati sprejemu osebe, ki namestitev potrebuje, s trditvami o prostorski in kadrovski stiski.
Sodišče mora pridobiti tudi mnenje zavoda, ki je namenjeno ugotavljanju, ali zavod lahko zagotovi ustrezne pogoje za namestitev osebe v varovani oddelek. Ni pa to mnenje za sodišče zavezujoče, saj je le eden od elementov, ki so podlaga za odločitev.
Novih, kasneje nastalih olajševalnih okoliščin v nepravi obnovi postopka ni mogoče upoštevati. Njen predmet namreč niso dejstva, ki so določala odmero posamičnih kazni, ampak dejstvo, da so bile te izrečene, pa niso bile uporabljene določbe o odmeri enotne kazni za dejanja v steku (1. točka prvega odstavka 407. člena ZKP). Gre torej za nekaj drugega, medtem ko bi bili v pritožbeni obrazložitvi navedeni dejstvi kvečjemu predmet zahteve za izredno omilitev kazni, če bi bila ta v ZKP še naprej predvidena. Ker ni, pritožnik predlaganega znižanja enotne kazni niti po tej poti ne more doseči.
ZPP člen 412. ZZZDR člen 106. ZNP člen 35, 35/1, 35/2.
sprememba odločitve o stikih - sprememba stikov - ureditev stikov - sodna poravnava v sporih iz razmerij med starši in otroki - izročitev osebnih dokumentov - osebni stiki z otrokom - telefonski stiki z otrokom - uporaba telekomunikacijskih sredstev - otrokova korist
Razumljivo in razumno je tudi pritožnikovo pričakovanje, da ima tedaj, ko je hčer pri njem na stiku, pri sebi tudi njene osebne dokumente, vsaj tiste nujne, zlasti zdravstveno, pa tudi osebno izkaznico, saj sicer ne more ustrezno poskrbeti za njene koristi.
Stiki so lahko ne le osebni, pač pa med drugim tudi po telefonu in ni videti nobenih razumnih zadržkov, da ne bi imel pravice do izvajanja tudi takih stikov, in sicer v času, ko stikov s hčerjo nima osebno. Enako velja seveda tudi za predlagateljico. Seveda pa morata oba roditelja te stike razumno, torej ne v pretirani meri, udejanjati.