CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00008928
ZPP člen 286, 286/1, 318. ZZK-1 člen 8, 8/1, 243. OZ člen 15, 16. SPZ člen 105, 105/1, 112, 112/1.
izdaja zamudne sodbe - neizdaja zamudne sodbe - trditve in dokazi - navedba dejstev in predložitev dokazov do konca prvega naroka za glavno obravnavo - odprava nesklepčnosti tožbe - sklepčnost tožbe - sprememba solastnine na skupnih delih nepremičnine v etažno lastnino - sporazum o delitvi - določen predmet prodaje - predmet pogodbe - podstrešni prostor - skupni del - posebni del zgradbe - nesoglasje volj (disenz) - miselni pridržek - obstoj in vsebina pogodbe
Čeprav toženci niso podali odgovora na tožbo, v obravnavanem primeru izdaja zamudne sodbe ni bila mogoča, ker je tožnik postavil sicer določljiv zahtevek, vendar ni bil določen na način, kot se zahteva za vknjižbo lastninske pravice na posameznem delu stavbe v etažni lastnini.
Tožnik, ki ni poskrbel za zemljiškoknjižno izvedbo sporazuma o preoblikovanju skupnih delov v posamezne dele, niti ni ob sklepanju pogodbe opozoril, da dejansko stanje na podstrešju ne ustreza zemljiškoknjižnemu stanju, ne more uživati pravnega varstva.
Izostanek izrecne navedbe, da predmet pogodbe vključuje tudi prenos (so)lastninske pravice na skupnih delih stavbe, ne pomeni, da prodajna pogodba ni vključevala tudi prenosa solastninske pravice glede prostorov na podstrešju.
ZPIZ-2 člen 27, 27/5, 39a, 399.. ZPol člen 87.. ZPIZ-2B člen 34.
delna starostna pokojnina
Pritožbeno sodišče je o materialnopravnem vprašanju izpolnjevanja pogojev po 39.a členu ZPIZ-2 v primeru, ko zavarovanec izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine po 87. členu ZPol v zvezi s 399. členom ZPIZ-2 že večkrat zavzelo stališče. V vseh primerih je štelo, da v takšnih primerih, ko zavarovanec izpolnjuje pogoje po 399. členu ZPIZ-2 se šteje, da gre za izpolnjevanja pogojev po posebnih predpisih, kar pomeni upokojitev pod drugačnimi (milejšimi) pogoji, kot jih določa splošni predpis ZPIZ-2 v določbah 27. in 29. člena.
žalitev v vlogi - denarna kazen - žalitev sodišča - denarno kaznovanje stranke za žalitev v vlogi - kaznovanje za razžalitev sodišča - višina denarne kazni - slabo premoženjsko stanje toženca
V obrazložitvi izpodbijanega sklepa povzete izjave pritožnika so bodisi takšne, da izražajo splošen prezir do sodstva, ali pa so neprimeren osebni napad na sodnico, ki je v zadevi meritorno odločila, z nedostojnimi, žaljivimi izrazi, ki nimajo nobene zveze z odločitvijo v sodbi.
prisilna poravnava - ponovna prisilna poravnava - pravne posledice začetka postopka prisilne poravnave na izvršilni postopek - prekinitev izvršbe
Pravila o ponovni prisilni poravnavi določajo dopustnost vodenja ponovnega postopka prisilne poravnave še preden dolžnik izpolni vse obveznosti iz prejšnje prisilne poravnave ter posebna pravila za ta postopek. Vendar pa se te določbe nanašajo na sam postopek ponovne prisilne poravnave, prekinitev izvršilnega postopka zaradi začetka prisilne poravnave pa je določena ne glede na to, ali gre za "navadno" ali ponovno prisilno poravnavo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00012693
KZ-1 člen 20, 20/2, 206, 206/1.
rop - sostorilstvo - dokazna ocena - zagovor kot dokaz - domneva nedolžnosti - odločba o kazenski sankciji - odmera kazni - obteževalne okoliščine - predkaznovanost - preklic pogojne obsodbe zaradi novega kaznivega dejanja - premoženjskopravni zahtevek oškodovanca - odločitev o premoženjskopravnem zahtevku
Sodišče prve stopnje je zanesljivo zaključilo, da je obtoženi A. A. svojo vlogo pri storitvi kaznivega dejanja poznal vnaprej, da se je torej s sostorilcem predhodno dogovoril o tem, kaj bo vsak od njiju počel, pritožbeno sodišče pa se tudi strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da dejstva, da je obtoženi B. v bližino poštne poslovalnice pripeljal, ga tam čakal in nato naglo odpeljal in ga za tem izpustil iz vozila, nato pa vožnjo nadaljeval do potoka, kamor je odvrgel pištolo, predstavljajo odločilni prispevek, ne samo k storitvi, pač pa tudi k dokončanju kaznivega dejanja, saj je sostorilčevo ime zadržal zase, vse dotlej, dokler ni B. pobegnil v tujino.
Tudi zagovor obtoženca je lahko tehten dokaz, še posebno, če je potrjen z izvedbo drugih dokazov.
dolžnikov ugovor zoper izvršilni sklep - nov predmet izvršbe - izvršba na nepremičnino v solastnini
Prvo sodišče je dolžnici, ki je v ugovoru zatrjevala, da nov predmet izvršbe, njena nepremičnina, v naravi ni razdeljena in nima etažnega načrta, po katerem bi sodišče lahko naredilo delitev nepremičnine, pravilno pojasnilo, da so tudi solastniški deleži lahko predmet prodaje ter da je zato ugovorno izpostavljeno dejstvo nepomembno, saj dovolitve nepremičninske izvršbe ne preprečuje.
ZPP člen 20, 184, 184/1, 184/2, 185, 185/1.. ZDSS-1 člen 73, 81, 82.. ZPIZ-2 člen 63, 63/2, 63/2-1, 396, 396/1, 396/3.
nedovoljena sprememba tožbe - I. kategorija invalidnosti - invalidska pokojnina
S prvotno postavljenim zahtevkom torej tožnik ob presoji pravilnosti in zakonitosti izpodbijanih odločb uveljavlja priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja, konkretno invalidske pokojnine na temelju I. kategorije invalidnosti, s spremenjenim oziroma razširjenim zahtevkom pa zaradi dopolnilnega mnenja invalidske komisije plačilo razlike do plače in prispevkov, kot če bi delal. Prvotno postavljen in razširjen tožbeni zahtevek torej nimata prave zveze, zato sprememba tožbe zakonito ni bila dopuščena.
Pridobljeno izvedensko mnenje tudi po stališču pritožbenega sodišča kot prepričljivo, strokovno in skladno z medicinsko dokumentacijo predstavlja dovolj popolno in objektivizirano podlago za zaključek, da pri tožniku ni prišlo niti do spremenjene invalidnosti, kaj šele do popolne izgube delovne zmožnosti. Sodišče prve stopnje ga je zato utemeljeno sprejelo kot podlago za zavrnitev tožbenega zahtevka na odpravo izpodbijanih odločb in razvrstitev tožnika v I. kategorijo invalidnosti s pravico do invalidske pokojnine.
nastop fikcije vročitve - obvestilo o prispeli pošiljki - vročitev v hišni predalčnik
Za nastop fikcije je odločilno, kdaj je bilo naslovniku puščeno obvestilo o prispelem pisanju in iztek 15-dnevnega roka, kar pomeni fikcijo na zadnji dan 15-dnevnega roka. Kdaj je poštni delavec pustil pisanje v predalčniku naslovnika ni odločilno.
OZ člen 3, 5, 6, 7, 10, 459, 481, 481/1, 481/2, 487, 639, 639/3, 660, 662, 663, 663/1, 663/2.
gradbena pogodba - stvarne napake - napake v solidnosti zgradbe - odgovornost za solidnost gradnje - jamčevalni in garancijski zahtevki - pravica do uveljavljanja jamčevalnih zahtevkov - obvestilo o napaki - dolžnost obvestitve o napakah - notifikacija stvarnih napak - odprava napak po tretji osebi - garancija - pogodbena garancija - prekluzivni rok za vložitev tožbe - izguba pravice zahtevati povračilo stroškov zaradi odprave napake - refleksna škoda - prosto urejanje obligacijskih razmerij
Pomembna prednost garancije je, da ne veljajo pravila o notifikaciji, saj zadošča, da naročnik uveljavi pravico znotraj garancijskega roka. Ali povedano bolj konkretno, okoliščina, da so kupci stanovanj grajali napake tožeči stranki že v letu 2006, tožeča stranka pa je zahtevala od tožene stranke odpravo napak šele leta 2010, ni odločilna. Odločilna je okoliščina, da tožeča stranka ni vložila tožbe v roku enega leta, šteto od dneva, ko je obvestila toženo stranko o napaki in zahtevala od nje, da napako odpravi.
Plačilo stroškov sanacije strehe bi tožeča stranka morala uveljaviti zoper toženo stranko v okviru jamčevalnih zahtevkov oziroma v okviru pogodbene garancije s pravočasno tožbo, ki bi jo morala vložiti v prekluzivnem roku enega leta od poziva toženi stranki, da napake odpravi.
Glede na to, da je tožeča stranka proizvajalec granitnih okenskih polic in drugih izdelkov iz granita in kamna ter da je bil predmet izpolnitvenega ravnanja tožeče stranke izdelava nove stvari, očitek nesklepčnosti ni utemeljen z vidika opredelitve razmerja kot podjema po 619. členu OZ.
Ker se preverjanje sklepčnosti tožbe nanaša na (vsebinsko) trditveno breme tožeče stranke, sama resničnost zatrjevanih dejstev in njeno dokazovanje na sklepčnost tožbe nimata nobenega vpliva.
Res je, da izpis odprtih postavk samo zato, ker ga je podpisal (domnevni) dolžnik, še ne pomeni pripoznave obveznosti. Pogoj za veljavnost pripoznave je, da je izražena jasno, nepogojno in določno - torej tako, da je iz nje nesporno razvidno, da dolžnik priznava obstoj določene svoje obveznosti. To, torej presoja jasnosti in določnosti pa je objektivna in je v rokah sodišča. Tako tudi iz konkretnega izpisa odprtih postavk na prilogi A4 izhaja, da je toženec s podpisom potrdil soglasnost, da ima do tožeče stranke (tudi) neporavnan dolg po računu številka 01 v znesku 4.216,93 EUR, ki je zapadel v plačilo 15. 10. 2009. Iz listine je razvidno, da prikazanemu stanju ni niti delno oporekal, čeprav mu je konkretni obrazec to možnost dal s posebno rubriko. Zato je stališče sodišča prve stopnje o tem, da je toženec s podpisom izpisa odprtih postavk vendarle priznal obstoj svoje obveznosti do tožeče stranke in torej pripoznal dolg, materialnopravno pravilno.
dedna pravica - obstoj dedne pravice - izvenzakonska (zunajzakonska) skupnost - obstoj zunajzakonske skupnosti - kriteriji za presojo obstoja zunajzakonske skupnosti - elementi zunajzakonske skupnosti - skupno bivanje
Za presojo obstoja zunajzakonske zveze je relevantno le obdobje po razvezi zapustnikove zakonske zveze do njegove smrti. Čeprav gre za zelo kratko obdobje (pet mesecev), sodišče prve stopnje obstoja zunajzakonske skupnosti ni a priori izključilo, ampak je skrbno presodilo vse okoliščine razmerja med tožnico in pokojnim. Ni sporno, da sta bila tožnica in pokojni v razmerju od leta 2003 do njegove smrti, vendar je zmotno pritožbeno stališče, da je med njim in tožnico že s samo razvezo njegove zakonske zveze (avtomatično) nastala zunajzakonska skupnost.
Zapustnik in tožnica tudi po razvezi njegove zakonske zveze nista zaživela skupaj, zato manjka eden od najbolj pomembnih elementov zunajzakonske skupnosti, to je skupno bivanje. Že sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da morajo za obstoj zunajzakonske skupnosti kljub ločenemu življenju obstajati tehtne okoliščine. Tudi po presoji pritožbenega sodišča tožnica takih okoliščin ni dokazala. Z golim ponavljanjem, da je zapustnika in tožnico vezalo dolgoletno intimno druženje, globoka medsebojna medsebojna čustvena navezanost, medsebojno poslovno sodelovanje, skupno delo v gostinstvu ter preživljanje skupnega prostega časa, pritožnica ne more vzbuditi nobenega dvoma v omenjeni zaključek sodišča prve stopnje.
neupravičena pridobitev - zahtevek za povračilo vlaganj v tujo nepremičnino - zadostna trditvena podlaga - prevara
Ker tožnica nikoli ni postala lastnica nepremičnine, za nakup in obnovo katere naj bi tožencu (bivšemu možu) izročila pred njuno zvezo privarčevani in podarjeni ji denar, ima zoper toženca zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve, če bo dokazala, da jo je izigral.
ZPIZ-1 člen 110, 110/6.. ZPIZ-2 člen 53, 53/1, 53/3, 53/4.
vdovska pokojnina
Prvostopenjsko sodišče je zavzelo pravilno pravno stališče glede neizpolnjevanja pogojev, ki so potrebni za priznanje pravice do vdovske pokojnine in so določeni v ZPIZ-2 (53. člen). Tožnica ne izpolnjuje pogojev, ki so na njeni strani, torej na strani vdove, saj ni ob smrti umrlega zavarovanca dopolnila potrebne starosti, niti med trajanjem pravice do vdovske pokojnine ni dopolnila predpisane starosti (prvi, tretji oziroma četrti odstavek 53. člena ZPIZ-2).
predlog stranke za taksno oprostitev - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke - predložitev podatkov - premoženje v tujini - nepopolna vloga - poziv sodišča k dopolnitvi vloge - zavrženje vloge
Predlagatelj je tisti, ki je dolžan predložiti podatke o svojem premoženju in dohodkih, ki jih ima v tujini, sodišče pa jih lahko preveri, če dvomi v njihovo verodostojnost.
Sodišče je ob pomanjkanju relevantnih listin, na podlagi katerih bi lahko premoženjsko stanje tožeče stranke celovito ocenilo, njen predlog pravilno zavrglo in ni utemeljena pritožbena trditev, da bi moralo meritorno odločiti, saj obsežna obstoječa sodna praksa stoji na stališču, da je potrebno v primeru nepopolnosti vlogo zavreči.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00007257
SPZ člen 89, 89/3. ZNP člen 35, 146.
nujna pot - določitev nujne poti - nadomestilo za uporabo nujne poti - primerno nadomestilo za nujno pot - višina nadomestila za nujno pot - stroški nepravdnega postopka
Ker obstajajo okoliščine, zaradi katerih je nasprotna udeleženka v svojih pravicah omejena manj, kot je pri določitvi nujne poti običajno, je nadomestilo za dovoljeno nujno pot, ki je določeno v višini 10 % vrednosti z nujno potjo obremenjenega zemljišča, primerno.
ZPIZ-2B člen 9.. ZPIZ-2 člen 26, 26/1, 61, 61/3, 116, 116/3.
sorazmerni del starostne pokojnine - del vdovske pokojnine
Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da v primeru priznanja sorazmernega dela starostne pokojnine ne gre za samostojno pravico, temveč gre zgolj za del starostne pokojnine (v sporni zadevi je bilo tožnici priznano 75 % starostne pokojnine). Tožnica ima torej še vedno priznano starostno pokojnino in v tem primeru ima glede na tretji odstavek 61. člena ZPIZ-2 še nadalje tudi pravico do dela vdovske pokojnine. Ker zakon izrecno ne določa, da bi v primeru, kot je podan v sporni zadevi, upravičenec izgubil pravico do dela vdovske pokojnine, pritožbeno sodišče poudarja, da ne gre primerjati drugih pravnih položajev. Zakonska določba je jasna in v tem primeru tudi ne potrebuje dodatne interpretacije.
Če je bila torej sporna oporoka ponarejena, potem sploh ni veljavno nastala. Tožniki bi zato lahko s tožbo po prvem odstavku 181. člena ZPP zahtevali ugotovitev njene nepristnosti. Če pa pri sestavi oporoke niso bili upoštevani predpisani pogoji glede njene oblike (76. člen v zvezi s 64. členom ZD), je takšna oporoka izpodbojna; njeno razveljavitev morajo tožniki zahtevati z ustreznim oblikovalnim zahtevkom. Drugačno stališče sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi je materialnopravno zmotno.
stranska intervencija - neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev do naročnika
V primeru tožbenega zahtevka na podlagi 631. člen OZ so razmerja med vsemi tremi strankami po materialnem pravu soodvisna, saj s tem, ko naročnik plača podizvajalčevo terjatev do izvajalca, v obsegu te terjatve prenehata tako obveznost naročnika v razmerju do izvajalca kot tudi obveznost glavnega izvajalca v razmerju do podizvajalca. Po presoji pritožbenega sodišča zato družbi G. d. o. o. ob priglasitvi stranske intervencije na strani tožene stranke (kot je bilo predlagano s strani tožene stranke), intervencijskega interesa ni bilo treba podrobneje opredeljevati.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00008586
ZIZ člen 196, 197, 198, 207, 208, 208/1. OZ člen 1022, 1022/2. ZFPPIPP člen 252.
poplačilo upnikov iz kupnine za prodano nepremičnino - priglasitev terjatve - obračun terjatev - hipotekarni dolžnik - stečaj glavnega dolžnika
Izvršilno sodišče mora samo opraviti oziroma preveriti obračun terjatve izvršilnega upnika po stanju iz spisa, ne glede na soglašanje oziroma neizpodbijanje terjatve drugega upnika.
Hipotekarni dolžnik je porok z omejeno odgovornostjo za obveznost glavnega dolžnika. Tako stečaj glavnega dolžnika tudi ne vpliva na obveznost hipotekarnega dolžnika, ki ni hkrati glavni dolžnik.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00007533
ZFPPIPP člen 20, 253, 253/1. OZ člen 133, 168. ZPP člen 154, 287, 287/2.
stečajni postopek - začetek stečajnega postopka - prijava terjatve v stečajnem postopku - nedenarne terjatve - pretvorba nedenarnih terjatev v denarne - denarni zahtevek - tožbeni zahtevek - nepravilno postavljen tožbeni zahtevek - zavrnitev predlaganih dokazov - sanacija objekta - zahteva za odstranitev škodne nevarnosti - manjvrednost stanovanj - povrnitev škode - tržna vrednost
Namen prijave terjatve v stečajnem postopku je participacija upnika pri delitvi stečajne mase. Za dajatveni zahtevek na storitev bi morala tožeča stranka postaviti denarni zahtevek, pred tem pa prijaviti denarno terjatev v stečaju. Tako ni bilo mogoče ugoditi zahtevku na odpravo škode oziroma sanacijo objekta.