prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev dediča na pravdo - manj verjetna pravica - spor o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino - obstoj darila - stroški zapuščinskega postopka
Prehod sredstev ima lahko najrazličnejšo pravno podlago, zato ne gre sklepati na darilo le zato, ker sredstva preidejo. Pritožnici za zdaj nista z ničemer izkazali darilne podlage prehoda denarja, medtem ko je njun sodedič navedel, da so bila nakazila posledica skupnega kmetijskega podjema, ki ga vsaj v določeni meri pritožnici ne zanikata.
SPZ člen 25, 33, 33/3, 35. ZPP člen 2, 2/1. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 39, 39-2.
sodno varstvo posesti - motenje posesti - izključna posest - soposest - varstvo med več posestniki - motilno ravnanje - stroški postopka - kilometrina - potni stroški pooblaščenca - stroški za pregled listin - odsotnost iz pisarne - odvetniška tarifa
Izhajajoč iz dejanskega stanja, da je tožnica posest imela, je imel, četudi bi vse pritožbene navedbe glede toženčeve posesti držale in bi jim pritožbeno sodišče pritrdilo, pritožnik lahko kvečjemu soposest. Ker ni sporno, da je vrata in ključavnico zamenjal, tožnici pa ključev ni izročil, je samovoljno spremenil dotedanji način izvrševanja posesti in tožnico oviral pri njeni dotedanji uporabi male drvarnice. Njegovo dejanje je torej motilno, zato je tožničin tožbeni zahtevek utemeljen v vsakem primeru.
izdaja sklepa o izvršbi - opustitev vročitve predloga za izvršbo
Po drugem odstavku 45. člena ZIZ je sklepu o izvršbi, ki se vroči dolžniku, priložena tudi kopija predloga za izvršbo. Povzeta zakonska določba pomeni, da je predlog za izvršbo sestavni del sklepa o izvršbi, v katerem izvršilno sodišče praviloma zgolj dovoli predlagano izvršbo. Ni zakonske zahteve, da bi moralo prepisovati vsebino predloga. Glede na množično vlaganje predlogov za izvršbo in njihovo obsežnost, bi to bilo neekonomično, zamudno.
neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist (uporabnina) - pošteni imetnik - dobra vera posestnika - domneva dobre vere - nedobroverna posest - pravni položaj nedobrovernega posestnika - višina uporabnine - metoda izračuna višine uporabnine - povprečna tržna najemnina - izvedensko mnenje
Za primere neupravičene obogatitve, nastale z uporabo, je treba uporabiti pravila iz 95. in 96. člena SPZ. Gre za predpis, ki je v razmerju do OZ, ki vsebuje določbe o neupravičeni obogatitvi (190. do 198. člen), kasnejši pa tudi specialnejši. Sodišče prve stopnje bi zato moralo pri odločanju izhajati iz določb SPZ, iz splošnih določb OZ pa le, če v SPZ posamezni položaji niso urejeni. Po navedenih določbah SPZ ima poseben pomen dobrovernost pridobitelja oziroma njegova nedobrovernost. Za nepoštenega pridobitelja SPZ ne določa pravil o plačilu za uporabo stvari, zato se zanj uporablja pravilo o uporabi tuje stvari v svojo korist iz 198. člena OZ. Za poštenega (dobrovernega) pridobitelja pa SPZ izrecno določa v drugem odstavku 95. člena, da ni dolžan plačati za uporabo stvari, poleg tega ne odgovarja za poslabšanje in uničenje stvari, nastalo v času, ko je imel stvar v dobroverni posesti.
neupravičena pridobitev - zahtevek za povračilo vlaganj v tujo nepremičnino - zadostna trditvena podlaga - prevara
Ker tožnica nikoli ni postala lastnica nepremičnine, za nakup in obnovo katere naj bi tožencu (bivšemu možu) izročila pred njuno zvezo privarčevani in podarjeni ji denar, ima zoper toženca zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve, če bo dokazala, da jo je izigral.
ZD člen 184, 185. URS člen 36, 36/2. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8, 8/1, 8/2.
premoženje zapustnika - premično premoženje - popis in cenitev zapustnikovega premoženja - dedna pravica - nedotakljivost stanovanja - pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja
Po oceni pritožbenega sodišča vstop v stanovanje zaradi popisa zapustnikovega premičnega premoženja ne bo v nasprotju z 8. členom EKČP (Pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja). V drugem odstavku sta določena kumulativno dva pogoja, in sicer, da se javna oblast lahko vmeša v izvrševanje te pravice, če je to določeno z zakonom, kar je v obravnavanem primeru podano (184. in 185. člen ZD) in je nujno v demokratični družbi, zaradi v nadaljevanju taksativno naštetih primerov. Po oceni pritožbenega sodišča se s popisom zapustnikovega premičnega premoženja varujejo pravice in svoboščine dedičev, to je pravica, da se premoženje zapustnika ob smrti ugotovi v celotnem obsegu. Le na ta način lahko dediči dosežejo dedno pravico, ki jim jo zagotavlja zakon.
ZUTD člen 54, 57, 57/1, 57/2, 57/3.. ZPP člen 274.
denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - prostovoljno zavarovanje
Osebe, ki se lahko prostovoljno vključijo v obvezno zavarovanje za primer brezposelnosti, so v 57. členu ZUTD določene taksativno. Pomeni, da je pogoj za prostovoljno vključitev v obvezno zavarovanje in torej sklenitev pogodbe o tovrstem zavarovanju, eden izmed statusov, določen v 1. odstavku 57. člena ZUTD.
sklenitev pogodbe - pogodbena kazen - trditveno breme - pobotni ugovor - sklepčnost - določitev roka za izpolnitev obveznosti - rok - načelo vestnosti in poštenja
Tožena stranka bi morala trditi in dokazati, da se je s tožečo stranko dogovorila za rok, v katerem bi morala dokončati dela na J. 11 (hkrati pa tudi zamudo tožeče stranke). Sklicevanje na Pogodbo št. 03/2014 za izvedbo gradbenih del prizidka stanovanjske hiše z dne 2. 9. 2014 med naročnikoma V. in L. ter toženo stranko kot izvajalko, v kateri je bilo v 11. členu dogovorjeno, da morajo biti gradbena dela dokončana do 15. 10. 2015, ni relevantno. Tožeče stranke namreč tak dogovor ne zavezuje. Da je bila tožeča stranka z rokom iz omenjene pogodbe seznanjena in je z njim soglašala (oziroma se je toženi stranki zavezala, da bo do tega datuma izvedla dela), pa tožena stranka v tem postopku niti trdila ni.
krivdna odškodninska odgovornost - vezanost civilnega sodišča na kazensko sodbo - oprostilna kazenska sodba - dejansko stanje - zavrnitev dokazov - substanciranost navedb - vzročna zveza - dokazna ocena
Iz sodbe sodišča prve stopnje ne izhaja, da bi dejanske ugotovitve temeljile na ugotovitvah kazenskega sodišča in ne na dokazih, ki so bili izvedeni v civilnem postopku.
Na podlagi dejanskih ugotovitev je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je bil cilj toženih strank ob sklepanju Dogovora 2012 preprečiti učinek pravnomočne sodne odločbe II Pg 145/2007, na izključitev prvo tožene stranke iz družbe D. d.o.o., posledično pa oškodovati prvo in četrto tožečo stranko glede njunih upravičenj kot družbenic.
Pravilen je tako zaključek sodišča prve stopnje, da so tožene stranke ravnale skupno, s skupnim nedopustnim namenom in da je bil sklenjen dogovor v nasprotju z moralnimi načeli in prisilnimi predpisi in zato ničen. Ni dvoma, da je takšno ravnanje nemoralno do širše družbene javnosti in ne le do sopogodbenikov.
nujna pot - ukinitev nujne poti - stvarna služnost - posebna pravila - nepravdni postopek - (ne)izpolnjeni zakonski pogoji - nepotrebnost - spremenjene okoliščine - prenehanje stvarne služnosti - pogoji za odpravo nujne poti
Le v primeru, če nujna pot ne bi bila več potrebna zaradi spremenjenih okoliščin - bodisi, da bi nasprotni udeleženec pridobil novo potno povezavo oziroma, da ne bi bilo več potrebe po dostopu do njegovih nepremičnin, bi bil predlog za odpravo nujne poti utemeljen.
Če je obveznost zavarovalnice, da v primeru, če je do zavarovalnine upravičenih več oseb, ob nastanku zavarovalnega primera vsem izpolni obveznost izplačila zavarovalnine, ji ni mogoče očitati, da zlorablja pravice, če v primeru, kadar celotno zavarovalnino zase zahteva le eden izmed upravičencev, poda ugovor, da ni dolžna temu upravičencu izplačati tudi tistega dela zavarovalnine, do katerega je upravičen nekdo drug. Če je tožnik menil, da je edini upravičen prejeti zavarovalnino zase, bi moral podati relevantne trditve in dokaze, ki to pravico potrjujejo, s čimer pa v konkretnem primeru ni uspel.
Pravico zase zahtevati izpolnitev celotne obveznosti bi tožeča stranka imela, če imata z drugim upnikom status solidarnih upnikov, ali pa če ji je drugi upnik svoj del zavarovalnine odstopil, pri čemer bi morala izkazati tudi kritno razmerje med njima, saj ni namen zavarovanja nuditi korist tretjemu, ki ni lastnik zavarovane nepremičnine. V tem smislu je obrambo proti plačilu celotnega zneska tožeči stranki gradila tudi tožena stranka.
S pritožbo stranskega intervenienta zoper sodbo v delu, v katerem tožeča stranka ni uspela, je stečajna upraviteljica dejansko odobrila dejanje priglasitve stranske intervencije, ki ga je v pravdi opravil dolžnik v osebnem stečaju.
lastninska pravica - nova stvar - vlaganje v tujo nepremičnino - izvirna pridobitev lastninske pravice - skupna gradnja
V času veljavnosti ZTLR sodelovanje tretjega pri vlaganjih oziroma gradnji izključuje uporabo določb o izvirni (originarni) pridobitvi lastninske pravice. V primeru skupne gradnje je lahko podlaga, ki ustvari stvarnopravne učinke, le pravnoposlovna (po 33. členu ZTLR).
tožbeni zahtevek na razveljavitev oporoke - razveljavitev oporoke zaradi oporočiteljeve nesposobnosti - pisna oporoka pred pričami - oblika oporoke - (ne)veljavnost oporoke - dokazna ocena - predlog za preložitev naroka - lastnoročen podpis oporoke - izjava oporočitelja
Pri pisni oporoki pred pričami ni bistveno, ali je bila oporoka pred podpisom glasno prebrana, temveč, da jo je oporočitelj podpisal v navzočnosti dveh prič in izjavil, da gre za njegovo oporoko.
predhodno vprašanje - vezanost na pravnomočno sodbo sodišča - veljavnost pogodbe - lastništvo stanovanja - posest na stanovanju - pravna podlaga - tožba na vrnitev stvari - izpraznitev stanovanja
Vprašanje je rešeno s pravnomočno sodbo, zato je za ta postopek predhodno vprašanje, na katero je sodišče vezano. Ker je tožnik lastnik stanovanja, toženec pa ima posest, nima pa obrambe za to posest oziroma pravne podlage, mu mora stvar vrniti.
Po določbi 324. člena ZPP mora sodišče odločiti o celotnem tožbenem zahtevku na način, da v izreku sodbe določno navede, kateremu (katerim) tožbenim zahtevkom je ugodilo in ali jih je zavrnilo. Izrek sodbe mora biti pri opredeljevanju tožbenega zahtevka, o katerem sodišče odloči, tako natančen, da je jasna njegova vsebina. Če izrek ne vsebuje natančne navedbe tožbenega zahtevka, o katerem je sodišče odločilo, preizkus sodbe ni mogoč, izrek je nerazumljiv, s tem pa je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Toda če ni odločeno o delu tožbenega zahtevka, kot je v obravnavanem primeru, v obrazložitvi pa sodišče navede razloge za presojo o tem delu zahtevka in navede odločitev, potem ne gre za kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker ne gre za nasprotje med izrekom in obrazložitvijo, ampak za položaj po 325. členu ZPP. O položaju po 325. členu ZPP torej govorimo tedaj, če sodišče ni odločilo o vseh zahtevkih, o katerih mora odločiti s sodbo, ali ni odločilo o delu zahtevka in da bi sodišče odločilo o celotnem zahtevku, mora stranka predlagati sodišču, da se sodba dopolni. Dopolnilno sodbo izda sodišče le na predlog stranke. Po določbi 171. člena OZ gre za pravilo, ki določa podlago za delno razbremenitev odgovornosti odgovorne osebe v primerih, ko je tudi ravnanje oškodovanca (so) prispevalo k nastanku škode. Pravilo se uporablja za razbremenitev odgovornosti tako za premoženjsko kot nepremoženjsko škodo. Določba 86.člena ZZVZZ ureja regresno pravico Zavoda, ne pa odškodninske odgovornosti v primeru delovnih nezgod, za ugotavljanje krivdne povzročitve škode se uporabljajo določbe OZ, vključno z določbo 171. člena OZ o deljeni odgovornosti.
priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - večkratni zaporedni prenos pravice (veriga pogodb) - dediči - opravičljiva zmota priposestvovalca - neurejeno zemljiškoknjižno stanje - dejanska oblast nad stvarjo - dobra vera posestnika - dobra vera pravnega prednika - domneva dobre vere - nelastniški neposredni posestnik
Zgolj posest za pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem ne zadošča. Predpostavke za pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem so dobra vera, lastniška posest in potek časa. Podana morata biti dejanski element (dejanska oblast nad nepremičnino) in voljni element (zavest o lastništvu nepremičnine). Priposestvovalec mora biti v opravičljivi zmoti glede svoje lastninske pravice.
ZIZ člen 11, 192, 192/1, 192/2, 226, 226/1. ZPP člen 313, 313/2.
javna dražba nepremičnin - izročitev in izpraznitev nepremičnine - paricijski rok - nepopolna obrazložitev odločbe
Ker ZIZ posebnih določb o roku nima, mora sodišče v sklepu o izročitvi nepremičnine določiti primeren rok, v katerem je mogoče pričakovati, da se bo dolžnik izselil iz stanovanjske hiše ali stanovanja. Pri tem mora upoštevati položaj obeh strank, upnika, ki je sprožil izvršilni postopek in ga vodi, kot tudi dolžnika, ki je seznanjen z izvršbo in prodajo nepremičnine ter možnostjo izselitve iz nepremičnine. Prav tako mora upoštevati položaj kupca, ki je v fazi izročitve nepremičnine že položil kupnino, kot tudi vse druge konkretne okoliščine primera. Pri odločanju je sodišče dolžno upoštevati tudi 11. člen ZIZ, po katerem mora sodišče postopati hitro.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00007257
SPZ člen 89, 89/3. ZNP člen 35, 146.
nujna pot - določitev nujne poti - nadomestilo za uporabo nujne poti - primerno nadomestilo za nujno pot - višina nadomestila za nujno pot - stroški nepravdnega postopka
Ker obstajajo okoliščine, zaradi katerih je nasprotna udeleženka v svojih pravicah omejena manj, kot je pri določitvi nujne poti običajno, je nadomestilo za dovoljeno nujno pot, ki je določeno v višini 10 % vrednosti z nujno potjo obremenjenega zemljišča, primerno.