Sodišče prve stopnje je namreč pravilno ugotovilo vsa dejstva, ki so odločilna za presojo, ali obsojenka s pogojno obsodbo naložene obveznosti ni izpolnila iz objektivnih, ali iz subjektivnih razlogov in sprejelo pravilen zaključek, da tega ni storila zato, ker tega ni bila pripravljena storiti. Za tak svoj zaključek je v obrazložitvi napadene sodbe navedlo tehtne in prepričljive razloge, ki jih pritožbena izvajanja obsojenke ne morejo z ničemer ovreči.
odpust obveznosti stečajnega dolžnika - namen odpusta obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - ovire za odpust obveznosti - prevzemanje nesorazmernih obveznosti - lahkomiselno ravnanje - upnikovo ravnanje
Upnik je dolžniku posodil veliko denarja, pri tem pa je vedel najmanj, da dolžnik ni zaposlen in nima omembe vrednih prihodkov, iz katerih bi lahko vrnil posojilo. Dolžnikovo ravnanje je bilo sicer lahkomiselno in neodgovorno, vendar pa je bilo tako tudi ravnanje upnika. Niti povprečno skrben gospodar, kaj šele oseba, ki se ukvarja s posojanjem denarja, že ob sklenitvi pogodbe ne bi menil, da bo posojilo lahko vrnjeno. Upnik zato ni oseba, ki bi bila upravičena do varstva z ugovorom proti odpustu obveznosti. Tudi od upnikov se namreč pričakuje, da bodo ravnali odgovorno in nikakor ne lahkomiselno.
Sodišče v nepravdnem postopku, ko presoja utemeljenost predlaganega sodnega depozita, presoja, ali je predlagatelj za verjetno izkazal obstoj obveznosti in razloge, zaradi katerih želi položiti denar. V primeru neutemeljene položitve nosi sam posledice v materialnopravnem razmerju.
Že iz razlogov običajne oziroma skrbnosti povprečnega človeka je zavarovanec tožene stranke (etažni lastniki) kot lastnik zgradbe dolžan zaradi varnosti hoje po stopnišču poskrbeti za zamenjavo pregorele žarnice luči, ki osvetljuje stopnišče in poskrbeti, da se počistijo mastni madeži na stopnišču, v kolikor tega prvenstveno ne stori neposredni povzročitelj razlitja tekočine po stopnišču. Opustitev takega dolžnega ravnanja lahko privede do krivdne odškodninske odgovornosti zavarovanca tožene stranke, razen če oškodovalec (zavarovanec) oziroma zavarovalnica kot tožena stranka zatrjuje in dokaže, da je zavarovanec ravnal z dolžno skrbnostjo, ki se od njega pričakuje.
zahteva za preiskavo za več kaznivih dejanj - opis očitanih ravnanj - opis kaznivega dejanja
Pritožbeno sodišče se namreč strinja z razlogi v napadenem sklepu, da niti pri prvem niti pri drugem kaznivem dejanju, ki se v zahtevi za preiskavo očitata osumljenemu L.P., niso opisana konkretna ravnanja, ki naj bi jih osumljeni P. storil. Iz opisa kaznivih dejanj je razvidno, da naj bi L.P. naklepoma napeljal A.M. k storitvi dveh kaznivih dejanj (pod točko I in II zahteve za preiskavo), s tem da naj bi mu kot dejanski direktor družbe F. d.o.o. dajal predhodna navodila. Kot pravilno ugotavlja zunajobravnavni senat, iz takšnega opisa ne izhaja kakšna navodila naj bi mu dajal in v kakšnih okoliščinah, niti ali je osumljeni s takšnimi navodili izzval odločitev A.M., da naklepoma stori očitani kaznivi dejanji.
Opis kaznivega dejanja je namreč najpomembnejša sestavina zahteve za preiskavo, saj se z njo določa okvir, v katerem bo potekala preiskava, prav tako pa osumljencem omogoča učinkovito pravico do obrambe, ki je v nasprotnem primeru kršena.
Sodišče prve stopnje je glede na to, da je šlo za dvostransko pogodbo, ki je bila tudi nesporno izvedena in opravljena, povsem pravilno zaključilo, da ni podan prvi element objektivne izpodbojnosti, to je, ni bila zmanjšana čista vrednost premoženja stečajnega dolžnika, saj o tem ni mogoče govoriti, če sta bili obe karakteristični izpolnitvi pogodbe izpolnjeni. Hkrati pa je sodišče prve stopnje tudi ugotovilo, da že iz trditev tožeče stranke izhaja, da je obveznosti do tožene stranke redno in v roku izpolnjevala. Ker je torej prišlo do sočasne izpolnitve pogodbenih obveznosti, kar pritožba v ničemer ne napada, ni moglo priti do neenakopravnega obravnavanja upnikov.
Kaznivo dejanje samovoljnosti po prvem odstavku 310. člena KZ-1 stori, kdor si samovoljno vzame svojo pravico ali pravico, za katero misli, da mu pripada. V opisu dejanja mora biti torej določno navedeno: 1. pravica, ki jo oseba vzame, 2. prepričanje osebe, da mu ta pravica pripada ter 3. samovoljnost odvzema, ki se kaže v protipravnosti odvzema te pravice.
Kaznivo dejanje samovoljnosti je podano le v primeru, če storilec ve, da mu pravica gre ali misli, da mu ta pravica gre. Če pa ve, da mu pravica ne pripada, potem ne gre za kaznivo dejanje samovoljnosti. Lahko pa gre v tem primeru za kakšno drugo kaznivo dejanje (če so izpolnjeni zakonski znaki tega drugega kaznivega dejanja).
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00007221
ZFPPIPP člen 102, 108, 271, 271/1, 271/1-1, 271/1-1(1), 273, 274, 274/3. OZ člen 10, 131, 148. URS člen 2, 23, 26. ZZK-1 člen 245. ZGD-1 člen 636, 636/1.
odškodninska odgovornost stečajnega upravitelja - odškodninska odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ - splošna odškodninska odgovornost - pasivna legitimacija - protipravnost - prepoved povzročanja škode - vložitev izpodbojne tožbe - predpravdno izvedensko mnenje - pravica do sodnega varstva - načelo pravne države
Določba, po kateri upravitelj odškodninsko odgovarja upnikom, ne pomeni, da odgovarja samo njim. Če povzroči škodo tretjim osebam, jim namreč odgovarja po splošnih pravilih o odškodninski odgovornosti.
Zavarovalnica ne more odškodninsko odgovarjati, če ni podana temeljna predpostavka, to pa je, da gre za odškodninsko odgovornost stečajnega upravitelja.
Predpostavka protipravnosti vložitve tožbe je, da gre za očitno neutemeljeno tožbo oziroma kadar gre za zlorabo postopka za drugačen namen, kadar torej stranka ravna z izključnim ali očitnim namenom, da drugi stranki škoduje. Pojma protipravnosti ni mogoče enačiti z vsemi razlogi, zaradi katerih je bil tožbeni zahtevek zavrnjen.
Tožeča stranka v tem postopku postavlja tezo, da a priori neupoštevanje v naprej pripravljenih strokovnih mnenj pomeni očitno neutemeljenost vložitve tožbe in posledično odškodninsko odgovornost toženca. Pravno naziranje je v direktnem nasprotju z ustavno zagotovljeno pravico do sodnega varstva.
Grožnja z odškodninsko odgovornostjo za vložitev tožbe zaradi predhodnih nasprotnih stališč druge stranke je nedopustna omejitev te pravice in pomeni poseg tudi v načelo pravne države.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - rok za vložitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks - prepozen predlog za oprostitev plačila sodne takse
V konkretni zadevi je udeleženec predlog za plačilo sodne takse, ki mu je bila naložena v plačilo s plačilnim nalogom Dn 1 z dne 19.9.2017, podal, ko se je rok za plačilo obravnavane sodne takse že iztekel. Zato je sodišče postopalo pravilno, ko je njegov predlog zavrglo.
ZST-1 člen 3, 3/1, 3/9, 34a, 34a/7. ZPP člen 191, 191/1, 191/1-1, 195.
sodna taksa za pritožbo - navadno materialno sosporništvo - solidarna obveznost
Zakon o sodnih taksah izrecne določbe o taksni obveznosti navadnih sospornikov, kar sta dolžnika, ne vsebuje. Sodišče prve stopnje je glede na dejstvo, da je vsak od dolžnikov zoper sklep o izročitvi vložil svojo pritožbo, utemeljeno vsakemu od njiju odmerilo sodno takso za pritožbo.
strokovna (medicinska) napaka - opustitev dolžne skrbnosti - pojasnilna dolžnost zdravnika - izkazanost elementov odškodninske odgovornosti - nepravilno sklepanje na obstoj drugih dejstev - neobstoj vzročne zveze
Sodišče prve stopnje je tako iz ugotovljenih dejstev (uporaba električnega noža med operacijo) nepravilno sklepalo na obstoj drugih dejstev (poškodba debelega črevesa med operacijo dne 11. 1. 2012), zaradi česar se sodba sodišča prve stopnje v tem delu glede obstoja temelja tožbenega zahtevka neutemeljeno opira na to dejstvo.
Ker je bila izvedena operacija dne 11. 1. 2012 za tožnico življenjskega pomena, primerjalno izostanek pojasnila o tako majhni možnosti nastanka nastalega zapleta pri tovrstni operaciji, kot ga navaja izvedenka v izvedenskem mnenju, ob primerjavi s pomenom izvedene operacije za življenje tožnice, po prepričanju pritožbenega sodišča ne nudi podlage za zaključek o vzročni zvezi med vsebinsko nezadostno opravljeno pojasnilno dolžnostjo in tožnici nastalo vtoževano škodo.
poplačilo upnikov iz kupnine za prodano nepremičnino - razdelitveni narok - stroški izvršilnega postopka
Določba 1. točke prvega odstavka 197. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) ne loči med upniki izvršilnega postopka, zato se v kategoriji stroški izvršilnega postopka poplačajo tako stroški upnika, ki je sprožil izvršilni postopek, kot stroški ostalih upnikov, tudi zastavnih, pod pogojem, da izvirajo iz postopka izvršbe na konkretno nepremičnino. V predmetni zadevi za take stroške gre, saj so nastali kot odgovor na izrecen poziv sodišča prve stopnje, da mora zastavni upnik priglasiti svojo terjatev do razdelitvenega naroka, sicer se ta terjatev pri razdelitvi ne bo upoštevala.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00007252
ZKP člen 105, 105/2, 374, 374/4.
premoženjskopravni zahtevek - sodba na podlagi sprejetega priznanja krivde
Glede na obtoženčevo priznanje krivde je brezpredmetno pritožbeno sklicevanje, češ da oškodovanec ni izkazal lastništva vseh predmetov. Kot že rečeno, so vsi odtujeni predmeti in njihove vrednosti izkazani iz opisa kaznivih dejanj, ki predstavlja del ugotovljenega dejanskega stanja po obtoženčevem priznanju krivde.
Zato je pravno zmotno pritožničino naziranje, da bi moralo sodišče prve stopnje v skladu z določilom drugega odstavka 105. člena ZKP oškodovance s premoženjskopravnimi zahtevki v celoti napotiti na pravdo, ker po višini niso bili izkazani.
Tožena stranka v pritožbi ponovno zatrjuje, da je sodišče prve stopnje napačno odmerilo sodno takso. S temi pritožbenimi navedbami ne more uspeti, saj so prepozne. Takšen ugovor je tožena stranka postavila že v fazi presoje utemeljenosti plačilnega naloga za plačilo sodne takse. Sodišče je o njem že (pravnomočno) odločilo ter ga zavrnilo kot neutemeljenega.
gospodarski spor majhne vrednosti - protispisnost - neopravičen izostanek z naroka - domneva umika dokaznega predloga - opozorilo na posledice izostanka z naroka - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V kolikor pravilno vabljena stranka v sporih majhne vrednosti ne pride na narok, ki ga sodišče razpiše čeprav ga stranka ni zahtevala, se šteje, da umika vse dokazne predloge, razen listinskih dokazov, ki jih je že predhodno predložila sodišču. Tožena stranka na takšno posledico sicer v vabilu na narok za glavno obravnavo ni bila opozorjena in je sodišče s tem kršilo 456. člen ZPP, kar pa ne predstavlja procesne kršitve, ki bi se lahko izpodbijala v tovrstnih sporih.
plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - sodna taksa za pritožbo - nastanek obveznosti plačila sodne takse
Taksna obveznost za pritožbeni postopek nastane ob vložitvi pravnega sredstva ne glede na to, ali je pravno sredstvo utemeljeno ali ne. Navedbe o materialnopravni napačnosti sodbe, zgrešeni aktivni in pasivni legitimaciji ter pristojnosti sodišča, zato na odločitev glede takse, ki jo je toženec dolžan plačati za pritožbo zoper sodbo, ne morejo vplivati.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VSL00006863
ZPIZ-2 člen 195, 195/1, 195/2, 195/3. ZPotK-1 člen 2, 2-5.
smrt upravičenca - limitna pogodba - negativno stanje na bančnem računu - izvajalec plačilnega prometa - vračilo preveč izplačane pokojnine - nakazilo denarnih sredstev
Napačna je razlaga sodišča prve stopnje (in tožene stranke), da sorazmerno zmanjšanje negativnega stanja pomeni, da teh sredstev na računu ni več. Komitentka lahko do teh sredstev oziroma do sredstev v višini odobrenega limita prosto dostopa, vse do izteka limita. Sorazmerno kritje negativnega stanja predstavlja zgolj tehnično izvedbo prilivov na osebni račun komitentke.
izvedensko mnenje - nagrada in stroški izvedenca - ovrednotenje izvedenskega dela - nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem - dokazna ocena izvedenskega mnenja
Nestrinjanje stranke z ugotovitvami izvedenskega mnenja in metodami, ki jih je izvedenec pri svojem delu uporabil, na pravico do plačila za opravljeno delo ne vpliva. Stranka sklepa o odmeri nagrade izvedencu ne more uspešno izpodbiti z lastno oceno kvalitete izvedenskega mnenja.