redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - trpinčenje na delovnem mestu - mobing
Delavec ne krši svojih pogodbenih obveznosti, če teh obveznosti ne opravi zaradi pomanjkanja časa, ker opravlja druge delovne zadolžitve oziroma zato, ker te obveznosti ne more opraviti zaradi upravičene zadržanosti od dela. Prav takšen pa je bil po zaključku sodišča prve stopnje, s katerim soglaša tudi pritožbeno sodišče, primer tožnice. Tožnica v spornem obdobju zaradi opravičene odsotnosti od dela in zaradi opravljanja drugih delovnih zadolžitev ni mogla opraviti še delovnih nalog, katerih neopravo ji očita tožena stranka v izpodbijani redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
Tožnica je v zvezi z zatrjevanim mobingom navajala 20 ravnanj tožene stranke oziroma njenih delavcev v spornem obdobju, ki naj bi ustrezali definiciji trpinčenja na delovnem mestu. Sodišče prve stopnje se je v izpodbijani sodbi opredelilo do vsakega od teh ravnanj in ugotovilo, da predstavlja trpinčenje le vsebina nekaterih elektronskih sporočil, ne pa tudi preostala ravnanja tožene stranke oziroma njenih sodelavcev. Pri tem je zmotno uporabilo materialno pravo, ker je presojalo le vsako ravnanje posebej in za vsako izmed ostalih ravnanj posebej ugotovilo, da ne predstavljajo trpinčenja tožnice. Že iz četrtega odstavka 7. člena ZDR-1 pa tudi iz uveljavljene sodne prakse izhaja, da posamezni dogodek oziroma ravnanje že po definiciji ne more predstavljati trpinčenja. Trpinčenje predstavlja lahko le več ponavljajočih se ali sistematičnih ravnanj oziroma vedenja, ki so graje vredna, očitno negativna in žaljiva ter usmerjena proti posameznim delavcem na delovnem mestu ali v zvezi z delom. Pri tem niti ni bistveno, če so bila ta ravnanja s strani tožene stranke protipravna (če je imela tožena stranka pravno podlago za ta ravnanja), temveč to, ali so ta ravnanja kot celota (usmerjena proti tožnici) predstavljala trpinčenje tožnice.
Umik tožbe torej pomeni preklic zahteve za pravno varstvo v konkretni pravdi. Gre za izraz načela dispozitivnosti. Če je tožba umaknjena, se šteje, kot da nikoli ni bila vložena. Sodišče ob umiku tožbe, če toženec izjavi, da se z umikom strinja, izda sklep, ki je deklaratorne narave. Umik tožbe je neposredno učinkujoče procesno dejanje, zato umika tožnik ne more preklicati niti v času, dokler sodišče še ne izda sklepa o umiku in čeprav tudi toženec še ni izjavil, da se z umikom strinja.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Sodna praksa je jasna, da v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga manjšemu številu delavcev, delodajalec načeloma ni dolžan uporabiti kriterijev za izbiro presežnih delavcev, tudi če gre za odpoved enemu izmed več izvajalcev na enakih delovnih mestih. Če pa se delodajalec kljub dejstvu, da gre za odpoved pogodbe o zaposlitvi manjšemu številu delavcev, odloči za uporabo kriterijev, je te kriterije dolžan uporabiti zakonito in na enak način za vse delavce. Ker tožena stranka ni dokazala, da je pri vseh kandidatih dosledno uporabila enake kriterije je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je bila opredelitev tožnice kot presežne delavke v nasprotju s kriteriji, ki si jih je tožena stranka sama določila.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00020718
KZ-1 člen 159, 159/2. ZKP člen 276, 276/3.
stvarna pristojnost - kazniva dejanja, storjena s sredstvi javnega obveščanja - pismo - obrekovanje - zasebna tožba - opis kaznivega dejanja - kvalificirana oblika
Sredstva javnega obveščanja so tista občila, ki dosežejo veliko število ljudi, na primer televizija, časopisi, revije, radio itd.
Pismo, poslano na več naslovov, bi lahko doseglo kvalificirano obliko kaznivega dejanja obrekovanja, v kolikor bi bilo objavljeno v sredstvih javnega obveščanja ali bi bile vsaj objavljene navedbe iz pisma, ki naj bi ga tudi medijem poslali obdolženki.
V zvezi z vprašanjem, ali je sodišče prve stopnje in pred tem toženec pravilno interpretiral odločbo Ustavnega sodišča in posledično v zvezi z vprašanjem, ali so zavarovanci v primeru, ko niso vložili zahteve za novo odmero in imajo pravnomočno odločbo o odmeri pokojnine, upravičeni do ponovne odmere vse od upokojitve dalje, je pritožbeno sodišče že zavzelo svoje stališče v večih drugih identičnih zadevah. Zavzelo je stališče, da ni podane pravne podlage, da bi višji znesek pripadal vse od datuma, ko je bila zavarovancu priznana pravica do pokojnine s pravnomočno odločbo.
Predmet spora se torej nanaša na ponovni izračun pokojnine z upoštevanjem delnic v pokojninsko osnovo. V takšnem primeru gre za sodno socialni spor o pravicah iz obveznega pokojninskega zavarovanja, za katerega pa, upoštevaje 71. člen ZDSS-1, ni taksne obveznosti.
obrazložitev sklepa o podaljšanju pripora - odreditev in trajanje pripora - sorazmernost - manjkajoči razlogi
Kot pravilno izpostavlja pritožnik so merila, na podlagi katerih se presoja razumnost trajanja pripora: 1) dolžina pripora; 2) primerjava med dolžino pripora in naravo kaznivega dejanja; 3) posledica pripora za obtoženca; 4) prispevek obtoženca k trajanju pripora; 5) zapletenost primera ter 6) ravnanje tožilstva in sodne veje oblasti. Ker je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu navedlo le splošno primerjavo med dolžino pripora in naravo kaznivega dejanja, do ostalih meril pa se ni opredelilo, ima pritožnik prav, da izpodbijani sklep nima razlogov. Zaradi tega pritožbeno sodišče ne more presoditi utemeljenosti zatrjevane kršitve ter v tej posledici ne more odgovoriti na konkretizirane pritožbene navedbe, da gre v obravnavani zadevi za počasno ravnanje sodne veje oblasti, oziroma, da je delovanje sodne veje oblasti v postopku z zgolj dvema obtožencema nerazumno počasno, da obtoženec ni z ničemer prispeval k trajanju pripora, da gre za nezapleteno zadevo ter da obtoženec že trpi posledice pripora. Pritožbeno sodišče manjkajočih razlogov ne more nadomestiti, saj bi s tem obrambi odvzelo pravico do pritožbe (pravnega sredstva) iz 25. člena Ustave RS, ki bi jo imela, če bi izpodbijani sklep imel razloge, ki bi jih bilo mogoče preizkusiti v okviru pritožbenih navedb.
nadomestilo za invalidnost - nadomestilo plače za čas čakanja na drugo ustrezno zaposlitev - prekoračitev tožbenega zahtevka
Tožnik je s tožbenim zahtevkom, ob odpravi nepravilnih in zakonitih zavrnilnih odločb toženca o pravici do nadomestila za čas čakanja na drugo ustrezno delo, priznanje nadomestila, izrecno uveljavljal od 1. 6. 2016 dalje. Ker mu je sodišče prve stopnje pravico do nadomestila za invalidnost, ki mu jo je ob pravilni uporabi materialnega prava edino mogoče priznati, priznalo že od 1. 1. 2013 dalje, mu je prisodilo več, kot je uveljavljal, saj mu je nadomestilo priznalo za daljše obdobje od vtoževanega. S tem je prekoračilo tožbeni zahtevek.
Potrebno je ločiti zneske, s katerimi je tožnica vplačala delnice in sodelovala pri notranjem odkupu podjetja od naknadnega nakupa delnic z gotovino, pri čemer pa v tem primeru ni šlo za del plače in omenjeni nakup na ponovno odmero pokojnine nima nobenega vpliva.
Za pravilno odločitev v zadevi je potrebno razčistiti zgolj vprašanje, kakšen znesek je bil tožnici izplačan kot del plače, od katerega so bili tudi plačani prispevki in s katerim je sodelovala pri notranjem odkupu podjetja. Tudi če gre za dobiček, gre v tem primeru še vedno za del plače, kot je bilo to pojasnjeno tudi v drugih primerljivih zadevah kot na primer v zadevi Psp 194/2010 z dne 13. 5. 2010, ko je bila pokojnina zavarovancu ponovno odmerjena, in sicer upoštevaje zneske, ki jih je zavarovanec od leta 1990 do 1993 prejel kot izplačilo zaradi udeležbe v dobičku v obliki delnic oziroma komercialnih zapisov.
Po ustaljeni sodni praksi je obseg sodne presoje dokončnega upravnega akta v materialnem in procesnem smislu vezan in tudi omejen na dejansko stanje do izdaje dokončne odločbe toženca. Ker je bilo v predhodnem invalidskem postopku relevantno tožničino stanje, kot je obstajalo v času do dokončnosti predhodne invalidske odločbe, torej do 20. 5. 2015, je bilo potrebno v tem postopku ugotoviti, ali je pri tožnici od 20. 5. 2015 do 5. 9. 2016, torej do izdaje v obravnavanem postopku izpodbijane dokončne odločbe, prišlo do takšnega poslabšanja zdravstvenega stanja, ki bi utemeljevalo pridobitev novih pravic na podlagi invalidnosti, oziroma da izpolnjuje pogoje za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti, kar uveljavlja s postavljenim tožbenim zahtevkom. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo pravilno zaključilo, da do takšnega poslabšanja ni prišlo.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 427/2, 427/2-2, 433, 433/1.
postopek izbrisa družbe iz sodnega registra brez likvidacije - upravičen predlagatelj - družba ne posluje na poslovnem naslovu - soglasje lastnika k poslovanju na naslovu - zmotna uporaba materialnega prava - pogoji za izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - izbrisni razlog
Izbrisa pravne osebe iz sodnega registra ni mogoče doseči zgolj s sklicevanjem na zakonske domneve izbrisnega razloga iz drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP, pač pa je mogoče obstoj izbrisnih razlogov zatrjevati in dokazovati tudi s sklicevanjem na določen konkreten zakonski dejanski stan iz prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP, ki utemeljuje določen izbrisni razlog.
ZFPPIPP v 433. členu lastnika objekta na naslovu, ki je v sodni register vpisan kot poslovni naslov pravne osebe, kot upravičenega predlagatelja za začetek postopka izbrisa ne omejuje na posamezen oziroma določen izbrisni razlog in takšne omejitve tudi ni najti v kakšni drugi določbi ZFPPIPP.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - študentsko delo
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožena stranka izkazala poslovni razlog s tem, ko je zaradi znižanja stroškov poslovanja sprejela določene ukrepe in reorganizirala delovni proces tako, da je ukinila eno delovno mesto prodajalca na določenem bencinskem servisu.
Dejstvo, da je tožena stranka določena dela oziroma naloge tožnika prerazporedila na druge delavce in pogodbeno angažirala študente, ne vpliva na zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Ustava RS v 47. členu določa, da je gospodarska pobuda svobodna, kar pomeni, da delodajalec lahko organizira delovni proces tako, kot on meni, da bo to zanj najbolj smotrno in najbolj ekonomično. Če je tožena stranka menila, da določene naloge lahko opravljajo tudi študenti, je bila to njena poslovna odločitev. Tožnik zmotno navaja, da poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi ne more biti podan, če se delo, ki ga je opravljal tožnik pri toženi stranki opravlja še naprej, vendar tako, da ga sedaj opravljajo drugi zaposleni oziroma tudi zunanji izvajalci.
preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - predložitev dokazila o vključitvi v program - opozorilo o posledicah
Ne držijo pritožbene navedbe, da sodišče storilca ni izrecno opozorilo na posledice, v kolikor v roku 15 dni sodišču ne bi posredoval dokazila o vključitvi v ustrezen program. Nenazadnje že sam zagovornik v nadaljevanju poudarja, da tako opozorilo izhaja iz pravnega pouka sklepa o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, kar je povsem pravilno in ustrezno, saj v nasprotju s pritožbenimi navedbami ZP-1 ne določa izrecno, da bi tak pravni pouk oz. opozorilo o posledicah moralo izhajati iz samega izreka sklepa o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
Prav tako ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da je storilec s prijavo v program dodatnega usposabljanja za varno vožnjo zamudil zaradi nejasnosti sklepa z dne 18. 9. 2017. V sklepu z dne 18. 9. 2017 je namreč bilo večkrat jasno poudarjeno, da se mora storilec prijaviti v dva različna programa in predložiti sodišču dokazilo o vključitvi za vsakega od programov. Če storilec sicer jasnega sklepa ni pravilno razumel, je to mogoče pripisati le storilčevemu površnemu branju ali razumevanju sklepa, ki pa ne more biti razlog za neizpolnitev obveznosti, ki bi bil objektivne narave tj. razlog, ki je izven sfere storilčevega delovanja.
Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da ima za posledico preklic odložitve izvršitve prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja le neizpolnjevanje tistih obveznosti, ki jih sodišče določi na podlagi Zakona o voznikih, ne pa tudi neizpolnitev obveznosti predložitve dokazila o vključitvi v ustrezen program. Tako stališče je resda zavzelo Višje sodišče v Kopru v sklepu EPVDp 21/2016, na katerega se sklicuje tudi zagovornik v pritožbi, vendar je Vrhovno sodišče RS s sodbo IV Ips 3/2017 z dne 18. 5. 2017 pojasnilo, da je tako stališče zmotno
stroški upravljanja in obratovanja večstanovanjske stavbe - kdo so uporabniki stanovanja - član gospodinjstva - dejansko bivališče - pritožbeni razlogi v sporu majhne vrednosti
Ker je mož toženke v njenem stanovanju dejansko bival, je toženka dolžna upravniku stavbe plačati stroške v višini, kot veljajo za dva uporabnika posamezne stanovanjske enote.
V sporu majhne vrednosti sta poudarjeni načeli pospešitve in ekonomičnosti postopka, omejeno pa je načelo materialne resnice, kar se med drugim odraža v tem, da prvostopenjske sodbe ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter relativnih bistvenih kršitev določb postopka.
vrnitev v prejšnje stanje - zamuda naroka - preložitev naroka - spor majhne vrednosti - sodba na podlagi pripoznave
V primeru zamude naroka, je nenadna in nepredvidljiva bolezen upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude naroka.
Na pritožbene razloge, ki obravnavajo dejstva, potrebna za presojo veljavnosti imenovanja upravnika in utemeljenost zahtevka, pritožbeno sodišče ne odgovarja, ker je sodba izdana zaradi domneve, da toženec zahtevek pripoznava. Ker spora med strankama ni več, ni potrebno presojati, ali so zatrjevana dejstva izkazana in ali je zahtevek po materialnem pravu utemeljen.
ZP-1 člen 144, 144/5. ZST-1 člen 11, 12, 12/2,12/3.
oprostitev plačila sodne takse - lastni dohodek družine - dohodek na družinskega člana - štipendija
Sodišče bi šele na podlagi ugotovitve višine dohodka na posameznega družinskega člana lahko zanesljivo presodilo, ali bi s plačilom sodne takse v višini 52,00 EUR bilo ogroženo storilčevo preživljanje, ki mu ga po ugotovitvah prvostopenjskega sodišča zagotavljajo starši. Če so namreč dohodki staršev nizki, je možno, da tudi ob upoštevanju štipendije, ki naj bi jo prejemal storilec in vseh oseb, ki so jo storilčevi starši dolžni preživljati, dohodek na družinskega člana (lastni dohodek družine) tako nizek, da ne dosega dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke in je tako lahko kljub temu, da storilca preživljajo starši, storilčevo preživljanje s plačilom sodne takse ogroženo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00006744
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-2, 11, 11/4, 13, 13/1, 13/2. ZIZ člen 62.
postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine - predlog za oprostitev oz. obročno plačilo sodne takse - oprostitev plačila sodnih taks za pravne osebe - delna oprostitev taksne obveznosti - obseg veljavnosti sklepa o oprostitvi plačila taks - taksna obveznost za pravdni postopek, če je pred njim tekel postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine - učinkovanje taksne oprostitve - nadaljevanje postopka kot pri ugovoru zoper plačilni nalog - nastanek taksne obveznosti - predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo - oprostitev plačila sodne takse za pritožbo
V pravdnem postopku, ki sledi izvršilnemu postopku na podlagi verodostojne listine, se stranka ne more sklicevati na taksno oprostitev, ki jo je dosegla v izvršilnem postopku.
ZPP člen 451, 452, 453, 458, 458/1. OZ člen 3, 480, 480/1.
spor majhne vrednosti - prodajna pogodba - stvarne napake - načelo prostega urejanja obligacijskih razmerij - upoštevanje roka po uradni dolžnosti - nedovoljeni pritožbeni razlogi - prepozne navedbe - načelo avtonomije volje strank
Ugovor, da tožena stranka v zakonskem roku enega leta ni uveljavljala jamčevalnih zahtevkov, in da je zato izgubila pravice iz tega naslova, tožeča stranka prvič podaja šele v pritožbi, kar je glede na izrecno določbo 453. člena ZPP prepozno. Po uradni dolžnosti pa sodišče poteka tega roka ne sme upoštevati.
Pritožnica tudi ne more uspeti z navedbami, češ da sodišče ne bi smelo nuditi varstva toženi stranki, ki da si je samovoljno zadržala kupnino, čeprav je bil les iz druge dobave brezhiben. In sicer že zato, ker opisano postopanje tožene stranke ni bilo samovoljno, temveč rezultat dogovora pravdnih strank. V takšnem dogovoru pa višje sodišče ne vidi nič nedopustnega oziroma nemoralnega. Nasprotno; tak dogovor je po oceni višjega sodišča v skladu z načelom avtonomije oziroma prostega urejanja obligacijskih razmerij.
stroški postopka - razlogi sklepa - predlog za izdajo dopolnilnega sklepa - pripoznava zahtevka - povračilo pravdnih stroškov - nagrada za narok
Sodišče prve stopnje zavrnitve toženčevega predloga za izdajo dopolnilnega sklepa ni utemeljilo z ugotovitvijo, da je bilo o spornih toženčevih stroških že odločeno. Toženec torej upravičeno očita izpodbijanemu sklepu, da ni ustrezno obrazložen, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče druge stopnje je zato ugodilo pritožbi in sklep razveljavilo.
OZ-UPB1 člen 82, 83, 103, 569, 1012. ZPP-UPB3 člen 7, 72, 353. ZFPPIPP-UPB8 člen 67, 67/2, 227, 227/1, 251, 252, 386.
poroštvo - posojilna pogodba - neizpolnjevanje obveznosti - razlaga določil pogodbe - osebni stečaj pravdne stranke - dvom strank v nepristranskost sodnikov
Nesmiselno je, da bi drugi toženec jamčil za obveznosti posojilodajalke le, če bi od pogodbe odstopila glavna dolžnica. Do odstopa glavne dolžnice od pogodbe bi namreč lahko prišlo, če posojilodajalka ne bi izpolnila svoje obveznosti - če ne bi izročila določenega zneska denarja glavni dolžnici (569. člen OZ). V tem primeru obveznost vračila posojila niti ne bi nastala in bi bilo tudi poroštvo brez smisla oziroma ne bi bilo nobene obveznosti glavne dolžnice, za katero bi poroki jamčili.
Načelo koncentracije, ki velja v stečajnih postopkih, upnikom stečajnega dolžnika nalaga, da svoj zahtevek za izpolnitev obveznosti, ki je nastala do začetka stečajnega postopka, v razmerju do stečajnega dolžnika uveljavljajo samo v stečajnem postopku proti temu dolžniku in v skladu s pravili tega postopka, če v zakonu za posamezen primer ni drugače določeno (prvi odstavek 227. člena ZFPPIPP).