izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - obnova postopka - nov dokaz - novo dejstvo - sklep o ustavitvi kazenskega postopka
Sklep Okrajnega sodišča v Mariboru o ustavitvi kazenskega postopka zoper tožnika ne predstavlja novega dokaza in samo dejstvo, da je bil zoper tožnika kazenski postopek ustavljen, ni novo dejstvo po 10. točki 394. člena ZPP. Ta sklep je bil namreč izdan po pravnomočnosti sodbe v individualnem delovnem sporu, zato se v tem postopku sploh ni mogel uporabiti. Obnova postopka v individualnem delovnem sporu zato ni dovoljena.
državna štipendija - vračilo štipendije - prenehanje štipendijskega razmerja
V skladu s 6. alinejo 49. člena ZŠtip štipendijsko razmerje pri državni štipendiji med drugim preneha, če štipendist po enoletnem mirovanju tega razmerja ne predloži ustreznih dokazil oz. na podlagi predloženih dokazil ne izpolnjuje pogojev za nadaljnje prejemanje štipendije. V skladu s 1. odstavkom 50. člena ZŠtip je štipendist v takšnem primeru dolžan vrniti štipendijo za letnik, ki ga ni uspešno zaključil. Tožnica prvega letnika na fakulteti, v katerega se je vpisala v šolskem letu 2010/2011 in zanj prejemala državno štipendijo, ni nikoli zaključila, zato je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je tožnica prejeto štipendijo dolžna vrniti.
ZJU člen 25, 25/2. Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede člen 3, 4. ZSPJS člen 16, 17, 17a, 18, 19, 20.
preizkus ocene dela
Ker nadrejena delavka, ki je tožnico ocenjevala, ni dosledno upoštevala predpisanih kriterijev, ocene zaradi bistvenih pomanjkljivosti (neizpolnitve ocenjevalnega lista po posameznih kriterijih) tudi ni mogoče ustrezno preveriti, saj je skupna ocena delovne uspešnosti po vseh kriterijih povprečje ocen po posameznih kriterijih. Že iz tega razloga ocena tožnice „zadovoljivo“, podana za sporno obdobje s strani nadrejene delavke, ki jo je potrdila tudi komisija za ocenjevanje delovne uspešnosti, ni izdelana v skladu s citiranimi predpisi in zato ni zakonita niti objektivna, kot taka pa ne more biti podlaga za ocenjevanje pogojev za napredovanje javne uslužbenke. Odločitev sodišča prve stopnje je zato pravilna.
telesna okvara - invalidnina - seznam telesnih okvar
Tožnikovo stanje desne roke, in sicer izguba prstanca, mezinca in izguba pete dlančnice ter delna izguba četrte dlančnice, ne predstavljajo nobene telesne okvare po Seznamu telesnih okvar. Zato tožbeni zahtevek na odpravo upravnih aktov tožene stranke s priznanjem pravice do invalidnine za telesno okvaro ni utemeljen.
ZJU člen 156, 156/2, 156/3, 158, 158/2, 158/3, 158/4, 158/5. ZDR-1 člen 98. KPND člen 31.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
S spremembo sistemizacije je bilo ukinjeno delovno mesto tožnice, delovne naloge tega delovnega mesta pa so bile razporejene na drugo delovno mesto. Ker je ukinitev delovnega mesta organizacijski razlog, zaradi katerega javnemu uslužbencu v skladu z drugim odstavkom 156. člena ZJU lahko preneha delovno razmerje, tožnice pa ni bilo možno premestiti na drugo delovno mesto v skladu s pogoji iz drugega odstavka 158. člena ZJU, je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek pravilno zavrnilo.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku – odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja – dokončna odločitev o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja – dokazilo o vključitvi v ustrezen program – pravica storilca do izjave
Ko izvajalska organizacija storilcu ne izda dokazila o vključitvi v ustrezen program, čeprav se ga je udeležil, mora sodišče pred sprejemom dokončne odločitve o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja storilcu dati možnost, da se izreče o razlogih zaradi katerih mu je izvajalec programa odrekel izdajo dokazila.
srečanje vozil - pravila srečanja - srečanje na ozki cesti
Za očitek protipredpisnega ravnanja po določbi prvega odstavka člena 55 ZPrCP je pogoj dovolj široko vozišče, ki omogoča srečanje dveh udeležencev in v tem primeru iz te določbe izhaja tudi način, ki takšno srečanje omogoča. Nasproti temu pa določba tretjega odstavka člena 55 ZPrCP zapoveduje ravnanje udeležencev ob srečanju na ozki cesti, zooženem delu ceste, ali cesti z velikim vzdolžnim nagibom, kjer je to oteženo in nalaga voznikom v takih primerih vzvratno vožnjo in to tistemu vozniku, ki to lahko stori lažje. V tem delu pa je prvostopno sodišče,v izpodbijano sodbo pravilno povzelo določbo tretjega odstavka člena 55 ZPrCP in jo nato napačno označilo z odstavkom (četrti odstavek člena 55 ZPrCP), kar pa po oceni pritožbenega sodišča nikakor ne vpliva na pravilne zaključke v izpodbijani sodbi o tem, da takšen očitek storilki ne izhaja iz dejanskih navedb (kratek opis dejanskega stanja) prekrškovnega organa, na katerega je sodišče zaradi objektivne identitete med odločbo prekrškovnega organa in sodbo vezano.
ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0079267
OZ člen 131, 186, 186/1, 186/4. ZPP člen 8, 154, 154/2, 154/3, 252, 286, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14.
povrnitev premoženjske škode - odškodninska odgovornost - odgovornost več oseb za isto škodo - solidarna odgovornost
Namen določb 186. člena OZ je olajšati položaj oškodovanca, ki bi moral po splošnem pravilu iz 131. člena OZ v primeru, ko je potencialnih povzročiteljev iste škode več, dokazati splošne predpostavke odškodninske odgovornosti (protipravnost, vzročna zveza in škoda) za vsakega od njih.
pritožba – rok za vložitev pritožbe – prepozna pritožba – vročanje sodnih pisanj – sprememba naslova – nadomestna vročitev – vročanje s pritrditvijo pisanj na sodno desko – dolžnost obvestila o spremembi naslova – obveščenost o postopku
Toženec, ki je bil o pričetku teka obravnavanega postopka obveščen s prejemom tožbe oziroma sklepa o izvršbi, zoper katerega je vložil ugovor, je bil o postopku obveščen. Računati je moral s tem, da mu bodo v njem vročena nadaljnja sodna pisanja. Pravdna stranka, ki zamenja bivališče, mora sama sodišče obvestiti o tem, zaradi zagotovitve nemotenega poteka postopka. Če tega ne stori, je nadomestna vročitev, opravljena po določbah 145. člena ZPP, pravilna.
Za posestno varstvo je relevantno le posestno stanje pred očitanim motitvenim ravnanjem, ne pa tudi pravica do te posesti. Protipravnost toženčevega ravnanja, ko je odstranil sporna oglasna panoja, pa je sodišče prve stopnje obširno in prepričljivo utemeljilo.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - DAVKI - CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODSTVO - USTAVNO PRAVO
VSL0070105
URS člen 121, 125. ZASP člen 122, 130, 130/1, 153, 156, 156/1, 156/2, 156/4, 157, 157/1, 157/2, 157/4, 157/6, 157/7, 157a, 157a/1, 157a/2, 157b, 157b/1, 157b/3, 157e, 157e/1, 157e/1-1, 158, 158/1, 158/2, 164, 164/1, 168, 168/3. ZS člen 3, 3/1, 103, 103/2, 109, 109/1. ZDDV-1 člen 3, 3/1, 33, 33/1. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 13. OZ člen 74, 131, 131/1, 132, 164, 190, 198. ZPP člen 43, 214, 214/2. Skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti (2006) člen 4, 4/2, 12. Tarifa zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov (2005) člen 1, 1/2.
sorodne pravice - pravice izvajalcev - pravice proizvajalcev fonogramov - javna priobčitev komercialnih fonogramov - nadomestilo za uporabo fonogramov - primerno nadomestilo - skupni sporazum o višini nadomestil - pravna narava skupnega sporazuma - podzakonski akt - exceptio illegalis - tarifa - neupravičena pridobitev - odškodninski zahtevek - višina zahtevkov iz neupravičene pridobitve - povrnitev škode in civilna kazen - kolektivno upravljanje avtorskih pravic - monopolni položaj kolektivne organizacije - omejitev pogodbene avtonomije - dolžnost sklepanja pogodb (kontrahirna dolžnost) - davek na dodano vrednost (DDV) - plačilo DDV - predmet obdavčitve - trditvena podlaga - zakonske zamudne obresti - začetek teka zamudnih obresti - povrnitev pravdnih stroškov - vezanost sodnika na ustavo in zakon - enotna sodna praksa - odstop od ustaljene sodne prakse - pravna varnost
Nižja sodišča imajo pravico odstopiti od oblikovane sodne prakse VSRS, ob predpostavki, da za svojo odločitev ponudijo zadostno argumentacijo, ki nima značaja samovolje sodnika oziroma sodišča. Takšna samovolja ni podana niti v primeru, ko se s strani nižjega sodišča izkaže kot pravilno vztrajanje pri že zavzetih materialnopravnih zaključkih, ki jih je nadrejeno sodišče v ustaljeni sodni praksi opredelilo kot zmotne, v kolikor za to ponudi dodatne argumente, ki pri obravnavi precedenčnega primera niso bili izpostavljeni, oziroma se instančno sodišče do njih ni argumentirano opredelilo.
Po stališču pritožbenega sodišča zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve obstoji vzporedno z odškodninskim, v dispoziciji stranke pa je, na kakšen način ga bo uveljavljala. Ker iz trditvene podlage tožeče stranke izhaja, da je navedla vsa pravno pomembna dejstva o neupravičeni obogatitvi po 198. členu OZ, kot tudi elemente odškodninske odgovornosti tožene stranke po 131. členu OZ, sodišče prve stopnje zahtevka ni zmotno opredelilo za odškodninskega.
Glede na kogentna določila 168. člena ZASP ni nobene zakonske podlage, da bi lahko tožeča stranka v okviru sklepanja skupnega sporazuma urejala obseg upravičenj, ki jih lahko uveljavlja zoper kršitelja pravice, to je toženo stranko. Ravno tak učinek poskuša tožeča stranka doseči z interpretacijo, da SS 2006 ne učinkuje na toženo stranko in da zanjo še vedno veljajo določila T 2005. Ob upoštevanju razlik bi to pomenilo, da bi tožeča stranka lahko kot odškodnino za nezakonit poseg v položaj nosilcev pravic uveljavljala nadomestilo, ki bi bilo od dvakrat do devetkrat višje, kot bi ga lahko terjala od uporabnika, v kolikor bi imela z njim sklenjeno pogodbo.
Skupni sporazum ni pogodba, njegov učinek pa je enak kot pri podzakonskem splošnem aktu, sprejetem za izvrševanje javnopravnih upravičenj. Sodišče je vezano le na ustavo in zakone, pri ostalih podzakonskih predpisih lahko uporabi exceptio illegalis. To pomeni, da sodišče samo preizkusi, ali je podzakonski predpis v skladu z zakonom.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071134
OZ člen 103 – 106. ZOR člen 124 – 127, 131, 325. ZPP člen 4, 4/1.
sporazum o razdelitvi skupnega premoženja – ugotovitev o razveljavitvi oziroma razvezi sporazuma – izpolnitev obveznosti iz sporazuma – ugovor zastaranja – amortizacija zemljiškoknjižnih listin – nadomestna izpolnitev – upniška zamuda – neizpolnitev neznatnega dela obveznosti – načelo neposrednosti
Ugotovljena dejstva pokažejo, da je tudi glede poslovnega prostora že pokojni v bistvenem delu pogodbene obveznosti izpolnil. V kolikor pa tožnica vztraja, da jih ni, je do tega prišlo zgolj zaradi njene odklonitve sodelovanja in kasneje predvsem zaradi zelo očitnega skupnega delovanja tožnice in tretjega toženca, usmerjenega v cilj, da ne bi postala zemljiškoknjižna solastnica lokala in da na njem ne bi pridobila posesti.
Odločitev, s katero je sodišče tožniku priznalo zakonske zamudne obresti od glavnice 499.000,00 EUR za čas od 2. 2. 2009 do vključno 23. 6. 2013, je postala pravnomočna. Toženčevega dolga zato v nobenem primeru ni več mogoče izračunati ob uporabi 288. člena OZ, saj bi s tem prišlo do sočasne uporabe dveh (izključujočih se) metod in končnega rezultata, ki bi bil v očitnem nasprotju z materialnim pravom, posamezne odločitve sprejete v tej zadevi pa medsebojno nasprotujoče. Ker pritožnik ni vložil pritožbe zoper celotno sodbo, je torej možnost drugačnega poračunavanja plačila (to je na način, da se s plačilom najprej poračunajo obresti in šele nato glavnica) sam izključil oziroma nanj pristal.
potrdilo o izvršljivosti sodbe - izpodbijanje v izvršilnem postopku - plačilo obveznosti med izvršilnim postopkom - nasprotna izvršba
Izvršilno sodišče v izvršilnem postopku ni upravičeno presojati utemeljenosti izdanega potrdila o izvršljivosti, s čimer je razbremenjeno preverjanja poteka paricijskega roka in je potrdilu, dokler to ni razveljavljeno, dolžno slediti.
USTAVNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075973
URS člen 35, 36. SPZ člen 11, 99, 100. ZTLR člen 42. ZPP člen 7, 212, 285.
zaščita pred vznemirjanjem – negatorna tožba – domneva lastninske pravice – varstvo solastnika in skupnega lastnika – dejanska etažna lastnina – razpravno načelo – materialno procesno vodstvo
Solastniku je izjemoma mogoče odreči lastninsko varstvo, če bi se z ugoditvijo zahtevku nesorazmerno poseglo v ustavne pravice drugega solastnika do zasebnosti in nedotakljivosti stanovanja.
Materialnoprocesno vodstvo (285. člen ZPP) je namenjeno zgolj dopolnjevanju nepopolnih navedb strank o pomembnih dejstvih, ne pa vzpodbujanju strank k navajanju popolnoma novih dejstev in ugovorov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0070666
ZPP člen 7, 11. ZZZDR člen 44, 56, 56/2, 56/3, 59, 59/1.
sprememba tožbe – nasprotovanje spremembi tožbe – razpravno načelo – prekoračitev trditvene podlage – domneva o enakem deležu na skupnem premoženju – solidarna obveznost zakoncev – pravice in dolžnosti zakoncev – premoženjska razmerja med zakonci – obveznosti v zvezi s skupnim premoženjem – tekoče potrebe družine – stroški zdravljenja zakonca – skupni dolg zakoncev
Skrb za zdravje kateregakoli od zakoncev (in stroški, ki so s tem povezani) je skupna zadeva obeh zakoncev, zato gre tudi v tem delu za skupni dolg.
OZ člen 65, 65/2, 72, 101, 101/1, 106, 470, 470/1, 470/2.
prodajna pogodba z elementi gradbene oziroma podjemne pogodbe - projektna dokumentacija - izdelava PZI - odstop od pogodbe - protipravnost - odškodnina - vrnitev are - zamuda z izpolnitvijo - neplačilo kupnine - dodaten primeren rok za izpolnitev - preklic umika tožbe - prilagoditev tožbenega zahtevka
Gola ugotovitev, da je nasprotna stranka kršila pogodbo, večinoma ne zadostuje za utemeljenost zahtevka, temveč je zaradi ravnanj, ki si sledijo v določenem zaporedju in so zaradi sodelovalne dolžnosti nasprotne stranke soodvisna, treba presojati, ali je na kršitev ene stranke vplivala predhodna neizpolnitev druge stranke. Pri tem je treba izhajati iz časovnega sosledja izpolnitev, ki sta ga pravdni stranki dogovorili v pogodbi.
ZVEtL člen 23, 23/1, 23/1-3, 23a. SZ-1 člen 4, 4/3, 20, 20/4. ZEN člen 77.
postopek vzpostavitve etažne lastnine – etažna lastnina – priprava elaborata za vpis stavbe in posameznih delov stavbe v kataster stavb – atrij
Odločilno je vprašanje, ali bi moral biti atrij zajet že v elaboratu, ki je podlaga za vpis stavbe v kataster stavb.
Pritožbeno sodišče se pridružuje stališču sodišča prve stopnje, da v tej fazi postopka določbe ZEN ne dajejo podlage za evidentiranje atrija, ki leži izven zunanjih obrisov stavbe (77. člen ZEN). Za opravljanje katastrskih vpisov, ki jih v postopku vzpostavitve etažne lastnine po ZVEtL zahteva sodišče, se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo evidentiranje nepremičnin, kolikor to ni v nasprotju z določbami 23a. člena (primerjaj prvi odstavek 23. člena ZVEtL). Po presoji pritožbenega sodišča 23.a člen ZVEtL ne vsebuje nobenih določb, ki bi izključevale uporabo prepisov o evidentiranju.
Pravilno je stališče izpodbijane sodbe, da ob upoštevanju 9. člena Splošnih pogojev, po katerem zaseg predmeta leasinga s strani javnih oblasti ne vpliva na pogodbo, in glede na to, da gre za indirektni finančni leasing, da je leasingojemalec izbral predmet leasinga in ima po pogodbi pravico uveljavljati ugovore iz naslova pravnih napak do dobavitelja vozila, ni podlage za zaključek, da se pogodba šteje za razdrto, kar Splošni pogoji predvidevajo za primer uničenja predmeta leasinga.
Zastaranje glede posameznih obrokov leasinga prične teči z njegovo zapadlostjo.
Vložitev tožbe za plačilo četrtega do osmega obroka leasinga ni pretrgala teka zastaranja glede ostalih obrokov.
Plačila po sodni poravnavi, sklenjene v pravdi zaradi plačila četrtega do osmega obroka leasinga, ni mogoče šteti za pripoznavo ostalih terjatev iz pogodbe o leasingu.