ZFPPIPP člen 21, 21/1, 390, 390/1, 408, 408/2, 408/2-2.
postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti - zavrženje predloga - neobstoj premoženja - stečajna masa - kaznivo dejanje - terjatve, za katere učinkuje odpust obveznosti
Iz sodbe Okrajnega sodišča v Radovljici K 95/98 z dne 19. 12. 2001, ki jo je predložil pritožnik, izhaja, da je bila dolžniku za storjeno kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti izrečena denarna kazen, kar pomeni, da ne gre za situacijo iz 2. točke drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP. Odločilno vprašanje tako ostaja, ali terjatev zavarovalnice do stečajnega dolžnika predstavlja terjatev iz naslova odškodnine za škodo, nastalo zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti ali zmanjšanja ali izgube delovne zmožnosti ter odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal. Z navedenim vprašanjem se sodišče prve stopnje, ker je zmotno razlagalo določbe drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP, ni ukvarjalo. Zato je odločilno dejansko stanje nepopolno ugotovilo.
ZDru-1 člen 14, 14/1 14/2. ZPP člen 80, 205, 205/1, 205/1-4, 207, 207/2, 214, 275, 286, 286/1.
vložitev pritožbe zoper odločitve organov društva oziroma zastopnika društva kot procesna predpostavka – zavrženje tožbe – stečajni postopek – začetek stečajnega postopka nad društvom – nastanek pravnih posledic začetka stečajnega postopka – prekinitev pravdnega postopka – zakoniti zastopnik društva – pravni interes za tožbo – aktivna stvarna legitimacija – pomanjkanje aktivne stvarne legitimacije – izpodbijanje aktov društva – izpodbijanje odločitev organov društva – spori
Pomanjkanje aktivne stvarne legitimacije za izpodbijanje aktov društva, ki jo imajo v skladu s ZDru-1 člani društva, pomeni, da tožba po materialnem pravu ni utemeljena, kar je razlog za zavrnitev in ne zavrženje tožbe.
ZFPPIPP člen 141, 141/3, 147, 147/4, 147/4, 234, 234/1, 234/4.
domneva insolventnosti – pritožba družbenika dolžnika – izpodbijanje domneve insolventnosti – podredni predlog za začetek stečajnega postopka – dva predloga za začetek stečajnega postopka
Zakonska določba iz četrtega odstavka 147. člena ZFPPIPP, ki sodišču nalaga izdajo sklepa o začetku stečajnega postopka, temelji na neizpodbojni domnevi, da predlog za začetek postopka prisilne poravnave vsebuje tudi podrejeni zahtevek, naj sodišče začne stečajni postopek, če bo predlog za začetek postopka prisilne poravnave zavrglo ali zavrnilo. To pa pomeni, da sta bila zoper dolžnika vložena dva predloga za začetek stečajnega postopka (en s strani Banke X in drugi (podredno) s strani dolžnika). Ker je sodišče o začetku stečajnega postopka sklepalo na podlagi (podrejenega) predloga samega dolžnika, je izhajalo iz domneve insolventnosti dolžnika, ki se ob dolžnikovem predlogu predpostavlja. Družbenik dolžnika pa lahko to domnevo izpodbije samo na ta način, da v pritožbi poda ustrezno trditveno podlago in predloži dokaze o tem, da dolžnik ni insolventen.
ZFPPIPP člen 403, 403/1, 403/1-2, 406, 406/1, 406/1-1.
ugovor proti odpustu obveznosti - razkritje premoženjskega stanja - ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja - odpust obveznosti - razlogi za ugovor proti odpustu obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - ustavitev postopka odpusta obveznosti - neenako obravnavanje strank postopka - predlaganje dokazov
Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je bil dolžnik pred prvostopenjskim sodiščem neenakopravno obravnavan, češ da je prvostopenjsko sodišče postopek zaključilo preuranjeno le na osnovi dokazov, ki jih je predložil upnik. Takšen očitek bi bil lahko utemeljen le ob predpostavki, da bi bilo mogoče prvostopenjskemu sodišču očitati, da neutemeljeno ni upoštevalo dokazov, ki naj bi jih predložil sam dolžnik. Takšnih trditev dolžnik v pritožbi niti ne podaja, saj v smislu utemeljitve svojih navedb v odgovoru na ugovor ni ponudil nobenih dokazov, temveč zgolj neprepričljivo pojasnilo o svojem postopanju ob poskusu rubeža premičnin s strani izvršitelja.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 435, 435/2, 435/2-1.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - sklep o ugotovitvi obstoja izbrisnega razloga - nedovoljene pritožbene novote
Subjekt vpisa v pritožbi navaja in dokazuje, da ima na naslovu, ki je vpisan kot njegov poslovni naslov v poslovnem registru, na hišnem predalčniku, ki pripada M.R., označeno svoje ime in da je M.R. tudi dala izjavo lastnika objekta po četrtem odstavku 4. člena ZSReg. Ne zanika pa ugotovitve sodišča prve stopnje, da ugovor zoper sklep o začetku postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije ni bil vložen. Tako šele s pritožbenimi navedbami izpodbija obstoj zakonske domneve o neposlovanju, ki bi jo moral izpodbijati s pravočasno vloženim ugovorom zoper sklep o začetku postopka izbrisa. Te pritožbene navedbe bi bile dopustne pritožbene novote le v primeru, če bi subjekt vpisa v pritožbi izkazal, da teh navedb brez svoje krivde ni mogel podati že v ugovoru zoper sklep sodišča prve stopnje o začetku postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije.
Odločitev, s katero je sodišče tožniku priznalo zakonske zamudne obresti od glavnice 499.000,00 EUR za čas od 2. 2. 2009 do vključno 23. 6. 2013, je postala pravnomočna. Toženčevega dolga zato v nobenem primeru ni več mogoče izračunati ob uporabi 288. člena OZ, saj bi s tem prišlo do sočasne uporabe dveh (izključujočih se) metod in končnega rezultata, ki bi bil v očitnem nasprotju z materialnim pravom, posamezne odločitve sprejete v tej zadevi pa medsebojno nasprotujoče. Ker pritožnik ni vložil pritožbe zoper celotno sodbo, je torej možnost drugačnega poračunavanja plačila (to je na način, da se s plačilom najprej poračunajo obresti in šele nato glavnica) sam izključil oziroma nanj pristal.
stranka v tujini – stranka brez pooblaščenca – začasni zastopnik – pooblaščenec za sprejemanje pisanj – vročanje sodnih pisanj – vročanje stranki v tujini
Tožnik je v tujini, v postopku nima pooblaščenca, zato ga je sodišče prve stopnje pravilno in zakonito, preko začasne zastopnice upravičene za sprejemanje pisanj, pozvalo, da v določenem roku imenuje pooblaščenca za sprejemanje pisanj. Vročitev se šteje za opravljeno takrat, ko je pisanje sprejel postavljeni posrednik. Ta pa mora poskrbeti, da pisanje čim hitreje pride v roke naslovniku (in mu s tem zagotovi možnost seznanitve s sodnim pisanjem).
paternitetni spor – ugotavljanje očetovstva – DNK analiza – pravilo o dokaznem bremenu – preživnina – zastopanje po pooblaščencu – vročanje sodnih pisanj
Sklicevanje na službene obveznosti brez ustreznih dokazil ne predstavlja opravičljivega razloga za odsotnost. Toženec ni z ničemer izkazal svojih zatrjevanj o neodložljivih službenih obveznostih, zato prvo sodišče njegovemu posplošenemu predlogu, da se analiza DNK opravi v Južni Ameriki, pravilno ni sledilo.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0053195
SPZ člen 256, 257, 257/2. OZ člen 35, 86. ZZK-1 člen 3, 3/4. ZGO-1 člen 2.
stavbna pravica – pogoji za ustanovitev stavbne pravice – dopustnost predmeta – stavbna pravica na delu stavbe – ničnost pogodbe – nedoločenost časa trajanja pogodbe – zgradba – objekt
Ustanovitev stavbne pravice v zvezi z garažo, ki ne predstavlja funkcionalno samostojne zgradbe v smislu ZGO-1, ni dopustna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0070666
ZPP člen 7, 11. ZZZDR člen 44, 56, 56/2, 56/3, 59, 59/1.
sprememba tožbe – nasprotovanje spremembi tožbe – razpravno načelo – prekoračitev trditvene podlage – domneva o enakem deležu na skupnem premoženju – solidarna obveznost zakoncev – pravice in dolžnosti zakoncev – premoženjska razmerja med zakonci – obveznosti v zvezi s skupnim premoženjem – tekoče potrebe družine – stroški zdravljenja zakonca – skupni dolg zakoncev
Skrb za zdravje kateregakoli od zakoncev (in stroški, ki so s tem povezani) je skupna zadeva obeh zakoncev, zato gre tudi v tem delu za skupni dolg.
Pritožbeno sodišče pritrjuje tožnici, da bi moralo sodišče prve stopnje po tem, ko je ugotovilo, da je bila prava volja pogodbenih strank skleniti odplačen pravni posel, zahtevku v celoti ugoditi. Ne glede na to, da ugotovitve sodišča prve stopnje kažejo, da vlaganja tožnice niso dosegla vrednosti ½ dokončane nepremičnine, to za odločitev v konkretnem primeru ni relevantno. Nobena od pravdnih strank namreč ni trdila (sodišče pa tega tudi ni ugotovilo), da je bila volja zapustnika ob sklepanju dogovora s tožnico, da za vrednost svoje izpolnitve, ki bo (ob zaključku gradnje ali kasneje) presegala dogovorjeno izpolnitev tožnice, le-to obdari. Le v tem primeru - ko bi bil torej razlog (podlaga) za prenos te večje vrednosti na tožnico v njeni neodplačni obogatitvi - bi (v tem delu) šlo za darilo. Ker v konkretnem ni bilo tako, je posledično mogoč le zaključek, da so imela za zapustnika že izvršena in vsa bodoča vlaganja s strani tožnice (subjektivno) vredna več kot pa je to pokazala ocena vlaganj za nazaj. Sodišče prve stopnje zato ni imelo podlage, da je samo korigiralo zapustnikovo oceno in iz tega razloga del zahtevka zavrnilo.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – sodna taksa za pritožbo – umik pritožbe pred sejo senata višjega sodišča – sklep o umiku pritožbe – plačilo sodne takse kot procesna predpostavka za izdajo sklepa – pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe
Plačilo sodne takse za postopek o pritožbi zoper odločbo sodišča prve stopnje o glavni stvari, ki se konča z umikom pritožbe pred začetkom seje senata, ni procesna predpostavka za izdajo sklepa o umiku pritožbe, zato stranke, ki je pravna oseba, plačila navedene takse ni mogoče oprostiti niti ji ni mogoče plačila takse odložiti ali ji dovoliti obročnega plačila.
Za posestno varstvo je relevantno le posestno stanje pred očitanim motitvenim ravnanjem, ne pa tudi pravica do te posesti. Protipravnost toženčevega ravnanja, ko je odstranil sporna oglasna panoja, pa je sodišče prve stopnje obširno in prepričljivo utemeljilo.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - DAVKI - CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODSTVO - USTAVNO PRAVO
VSL0070105
URS člen 121, 125. ZASP člen 122, 130, 130/1, 153, 156, 156/1, 156/2, 156/4, 157, 157/1, 157/2, 157/4, 157/6, 157/7, 157a, 157a/1, 157a/2, 157b, 157b/1, 157b/3, 157e, 157e/1, 157e/1-1, 158, 158/1, 158/2, 164, 164/1, 168, 168/3. ZS člen 3, 3/1, 103, 103/2, 109, 109/1. ZDDV-1 člen 3, 3/1, 33, 33/1. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 13. OZ člen 74, 131, 131/1, 132, 164, 190, 198. ZPP člen 43, 214, 214/2. Skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti (2006) člen 4, 4/2, 12. Tarifa zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov (2005) člen 1, 1/2.
sorodne pravice - pravice izvajalcev - pravice proizvajalcev fonogramov - javna priobčitev komercialnih fonogramov - nadomestilo za uporabo fonogramov - primerno nadomestilo - skupni sporazum o višini nadomestil - pravna narava skupnega sporazuma - podzakonski akt - exceptio illegalis - tarifa - neupravičena pridobitev - odškodninski zahtevek - višina zahtevkov iz neupravičene pridobitve - povrnitev škode in civilna kazen - kolektivno upravljanje avtorskih pravic - monopolni položaj kolektivne organizacije - omejitev pogodbene avtonomije - dolžnost sklepanja pogodb (kontrahirna dolžnost) - davek na dodano vrednost (DDV) - plačilo DDV - predmet obdavčitve - trditvena podlaga - zakonske zamudne obresti - začetek teka zamudnih obresti - povrnitev pravdnih stroškov - vezanost sodnika na ustavo in zakon - enotna sodna praksa - odstop od ustaljene sodne prakse - pravna varnost
Nižja sodišča imajo pravico odstopiti od oblikovane sodne prakse VSRS, ob predpostavki, da za svojo odločitev ponudijo zadostno argumentacijo, ki nima značaja samovolje sodnika oziroma sodišča. Takšna samovolja ni podana niti v primeru, ko se s strani nižjega sodišča izkaže kot pravilno vztrajanje pri že zavzetih materialnopravnih zaključkih, ki jih je nadrejeno sodišče v ustaljeni sodni praksi opredelilo kot zmotne, v kolikor za to ponudi dodatne argumente, ki pri obravnavi precedenčnega primera niso bili izpostavljeni, oziroma se instančno sodišče do njih ni argumentirano opredelilo.
Po stališču pritožbenega sodišča zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve obstoji vzporedno z odškodninskim, v dispoziciji stranke pa je, na kakšen način ga bo uveljavljala. Ker iz trditvene podlage tožeče stranke izhaja, da je navedla vsa pravno pomembna dejstva o neupravičeni obogatitvi po 198. členu OZ, kot tudi elemente odškodninske odgovornosti tožene stranke po 131. členu OZ, sodišče prve stopnje zahtevka ni zmotno opredelilo za odškodninskega.
Glede na kogentna določila 168. člena ZASP ni nobene zakonske podlage, da bi lahko tožeča stranka v okviru sklepanja skupnega sporazuma urejala obseg upravičenj, ki jih lahko uveljavlja zoper kršitelja pravice, to je toženo stranko. Ravno tak učinek poskuša tožeča stranka doseči z interpretacijo, da SS 2006 ne učinkuje na toženo stranko in da zanjo še vedno veljajo določila T 2005. Ob upoštevanju razlik bi to pomenilo, da bi tožeča stranka lahko kot odškodnino za nezakonit poseg v položaj nosilcev pravic uveljavljala nadomestilo, ki bi bilo od dvakrat do devetkrat višje, kot bi ga lahko terjala od uporabnika, v kolikor bi imela z njim sklenjeno pogodbo.
Skupni sporazum ni pogodba, njegov učinek pa je enak kot pri podzakonskem splošnem aktu, sprejetem za izvrševanje javnopravnih upravičenj. Sodišče je vezano le na ustavo in zakone, pri ostalih podzakonskih predpisih lahko uporabi exceptio illegalis. To pomeni, da sodišče samo preizkusi, ali je podzakonski predpis v skladu z zakonom.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071134
OZ člen 103 – 106. ZOR člen 124 – 127, 131, 325. ZPP člen 4, 4/1.
sporazum o razdelitvi skupnega premoženja – ugotovitev o razveljavitvi oziroma razvezi sporazuma – izpolnitev obveznosti iz sporazuma – ugovor zastaranja – amortizacija zemljiškoknjižnih listin – nadomestna izpolnitev – upniška zamuda – neizpolnitev neznatnega dela obveznosti – načelo neposrednosti
Ugotovljena dejstva pokažejo, da je tudi glede poslovnega prostora že pokojni v bistvenem delu pogodbene obveznosti izpolnil. V kolikor pa tožnica vztraja, da jih ni, je do tega prišlo zgolj zaradi njene odklonitve sodelovanja in kasneje predvsem zaradi zelo očitnega skupnega delovanja tožnice in tretjega toženca, usmerjenega v cilj, da ne bi postala zemljiškoknjižna solastnica lokala in da na njem ne bi pridobila posesti.
Tožnica je po odselitvi udeležena v različnih aktivnostih zaradi izboljšanja svojih zaposlitvenih možnosti, kar je nedvomno pozitivno, vendar pa bi morala vsaj občasno poiskati tudi kakšna priložnostna dela (le-ta ima možnost pridobiti, saj jih je že opravljala, njihovo izvajanje pa ne terja polnega delovnega časa, glede na njeno zmožnost, da dela s krajšim delovnim časom 6 ur dnevno) in na ta način pridobiti vsaj še manjkajoča sredstva za plačevanje prisojene preživnine (skupaj mesečno le 80,00 EUR za oba otroka), kar je od nje z vidika njene preživninske obveznosti do mladoletnih otrok utemeljeno zahtevati.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - izvršilni naslov - odločba disciplinske komisije Odvetniške zbornice Slovenije - izvršljivost terjatve - neenotna sodna praksa
Že jezikovna razlaga 3. točke drugega odstavka 17. člena ZIZ, upoštevaje njeno izvedbo v drugih zakonih, utemeljuje stališče, da odločbi disciplinskega organa Odvetniške zbornice Slovenije na podlagi določb ZOdv ni mogoče priznati lastnosti izvršilnega naslova. V tretjem odstavku 65. člena ZOdv je namreč predpisano le, da so odločbe disciplinskih organov Odvetniške zbornice Slovenije izvršljive, to pa pomeni, da so postale pravnomočne in da je potekel rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti, ne pa hkrati tudi, da je takšni odločbi dana lastnost izvršilnega naslova v skladu s 3. točko drugega odstavka 17. člena ZIZ.
Pri popravi sodbe, po določbi prvega odstavka 328. člena ZPP, gre lahko le za odpravo pomote. Dopusten je popravek, ki se nanaša na pravilno ali natančnejšo navedbo imena in naslova pravdne stranke, vendar zgolj v primeru, ko s tem ni spremenjena identiteta stranke. Zamenjava ene tožene stranke z novo toženo stranko v pravdnem postopku, ki je že bil končan z meritorno odločitvijo, ne more biti predmet popravnega sklepa. V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje s „popravnim sklepom“ dejansko odločilo o (novi) tožbi zoper novo toženo stranko.