izbirna krajevna pristojnost - dogovor o krajevni pristojnosti
Na podlagi določbe 69. člena ZPP (sporazum o krajevni pristojnosti) se stranke lahko dogovorijo, da jim na prvi stopnji sodi sodišče, ki ni krajevno pristojno, pod pogojem, če je to sodišče stvarno pristojno in če za zadevo ni določena izključna pristojnost kakšnega drugega sodišča.
Dokazni postopek je prepričljivo pokazal, da je bila zapustnica ob sestavi oporoke (pismene pred pričama) v tolikšni meri slepa, da ni bila zmožna prebrati teksta oporoke. Očitno je torej, da oporoka ni sestavljena v obliki, ki jo Zakon o dedovanju predvideva za oblikovanje poslednje volje, kadar oporočitelj ne zna ali ne more brati. Ker je bila zapustnica slepa, bi v poštev prišla le sodna oporoka oziroma oporoka sklenjena pred notarjem. Pravilno in zakonito je zato sodišče prve stopnje tožbenemu zahtevku na ugotovitev njene ničnosti, ugodilo.
neplačilo sodne takse – sprememba naslova taksnega zavezanca – vročanje pooblaščencu – kršitev pravil o vročanju – dejanska vročitev
Slaba ali otežena komunikacija med stranko in njenim odvetnikom (zaradi spremembe prebivališča stranke, ki je taksni zavezanec) ni opravičljiv razlog za neplačilo sodne takse.
ZIZ člen 107, 239, 257, 257/1, 260, 260/1, 260/1-2.
predhodna odredba - pogoji za izdajo predhodne odredbe - predhodna odredba zoper fizično osebo - verjetna nevarnost, da bo uveljavitev terjatve otežena - rubež denarne terjatve - sredstvo zavarovanja - pridobitev zastavne pravice na zarubljeni terjatvi
Pri zatrjevanju obstoja pogoja verjetne nevarnosti za ogrožanje poplačila, je upnik v obravnavanem primeru izhajal iz dejstva slabega premoženjskega stanja dolžnika, ki po zemljiškoknjižnih podatkih nima premoženja in tudi nima prijavljenega bivališča ne v Republiki Sloveniji in ne v Avstriji, kjer ni uradno prijavljen, kar je razvidno iz informacije o prijavi iz Centralnega registra o nastanitvi občanov, zato mu je bila v tem postopku tudi postavljena začasna zastopnica. Prav dejstvo, da je dolžnik odjavil svoje stalno bivališče in da nima nikjer prijavljenega prebivališča kaže na njegovo skrivanje. Iz vsega navedenega izhaja nevarnost, da bi bila v primeru, da navedeni sklep o predhodni odredbi ne bi bil izdan, ogrožena bodoča izvršba zoper dolžnika.
Pri izdaji predhodne odredbe zoper dolžnika - fizično osebo se ne zahteva izkaza vzroka, ki bo privedel do posledice - bodoče nevarnosti uveljavitve terjatve (konkretno: izkaza ravnanj dolžnika, zaradi katerih bo izterjava terjatve verjetno onemogočena ali precej otežena), temveč zadostuje verjeten izkaz bodoče objektivne nevarnosti za bodočo izterjavo.
V konkretnem primeru je upnik z rubežem denarne terjatve kot predhodno odredbo pridobil na zarubljeni terjatvi, ki jo ima dolžnik do dolžnikovega dolžnika, zastavno pravico. V skladu z 239. členom ZIZ se namreč določbe dela ZIZ, ki se nanašajo na izvršbo, smiselno uporabljajo tudi za zavarovanje, če ni v delu ZIZ, ki opredeljuje zavarovanje, drugače določeno. Ker ni drugačne določitve, se glede učinka predhodne odredbe rubeža terjatve smiselno uporabi 107. člen ZIZ, ki v tretjem odstavku predpisuje pridobitev zastavne pravice na terjatvi, v četrtem odstavku pa izključuje pritožbo dolžnikovega dolžnika zoper sklep o rubežu, saj takšen sklep v ničemer ne poslabša njegovega pravnega položaja.
ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084088
ZPP člen 46, 51, 52, 52/2.
pogodbena odškodninska odgovornost – zdravniška napaka – kršitev pogodbe o zdravljenju – hude telesne bolečine – krajevna pristojnost sodišča – pristojnost v sporih iz pogodbenih razmerij – pristojnost v odškodninskih sporih
Ker tožeča stranka zatrjuje kršitev pogodbe o zdravljenju, kar je pogodbena odškodninska odgovornost tožene stranke, ni upoštevna določba 52. člena ZPP. Ne more biti odločilna okoliščina, da je tožeča stranka utrpela po trditvah iz tožbe hude telesne poškodbe.
POGODBENO PRAVO – ŠPORTNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075961
OZ člen 619.
pogodba o profesionalnem igranju košarke – podjemna pogodba – izpolnjevanje obveznosti – odstop od pogodbe – sklepčnost tožbe
Temeljni upnikov zahtevek iz obligacijskega razmerja je izpolnitveni zahtevek, kakršnega je v tožbi postavil tožnik. Načelo pogodbene discipline udeležencem obligacijskega razmerja nalaga dolžnost izpolniti svojo obveznost in odgovornost za njeno izpolnitev. Seveda pa naročnik ni dolžan izpolniti svoje obveznosti, to je plačila, če druga pogodbena stranka ne izpolni v pogodbi dogovorjene obveznosti. Če stranki obveznosti iz podjemne pogodbe ne izvršujeta, to samo po sebi nima za posledico njenega prenehanja. Če ena stranka ne izpolni, kar je dogovorjeno s pogodbo, ugasne obveznost nasprotne stranke, vendar pa le, če krivda za neizpolnitev ni na njeni strani. Če torej v konkretnem primeru tožnik svojih pogodbenih obveznosti ni izpolnjeval, tudi tožena stranka ni dolžna izpolniti svoje obveznosti, razen, če je bil razlog za neizpolnitev tožnikove obveznosti na njeni strani. Na strani tožnika je dokazno breme, da je prenehal z izpolnjevanjem obveznosti, ker naj bi izpolnjevanje te obveznosti preprečila tožena stranka. Do navedenega pravno odločilnega dejstva pa se prvo sodišče izrecno ni opredelilo.
Dokončno je bila ugotovljena pravilna metodologija za presojo, ali je tožena stranka opustila zaključiti sanacijo LB oz. izdati sanacijsko bilanco, šele v odločbi Vrhovnega sodišča II Ips 3/2013. Pritožbeno sodišče pa je v obeh razveljavitvenih odločbah tudi zapisalo, da je treba ugotoviti z izvedencem finančne stroke višino vtoževanih terjatev. Zato ni pravilno stališče sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni pravočasno in substancirano navedla, kaj naj izvedenec finančne stroke ugotovi.
Ob takem stanju, ko tožena stranka ves čas postopka ponuja dokaz z izvedencem finančne stroke, ne bi bilo uravnoteženo obravnavanje strank v postopku, da bi sedaj sodišče štelo, da tožena stranka ni substancirala svojega dokaznega predloga.
ZST-1 člen 11, 11/2, 11/3, 11/4, 11/5, 12, 12/2, 12/3. ZPP člen 7, 212.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - stranka, ki je pravna oseba - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke - trditveno in dokazno breme - dejstva, ki utemeljujejo taksno oprostitev - obrazložitev sklepa o zavrnitvi predloga - ogrozitev poslovanja
Tožena stranka bi glede na svoje trditveno (in dokazno) breme morala v predlogu navesti vsa dejstva, ki glede na zgoraj navedeno zakonsko podlago utemeljujejo delno taksno oprostitev, oziroma odloženo ali obročno plačilo sodne takse.
postopek osebnega stečaja - končanje stečajnega postopka brez razdelitve upnikom - sklep o končanju stečajnega postopka brez razdelitve upnikom - ugovor proti sklepu o končanju stečajnega postopka brez razdelitve upnikom - nedovoljen ugovor stečajnega upravitelja - neunovčeno premoženje - pritožba proti sklepu - upravitelj
Zakon upravitelju ne daje procesne legitimacije za vložitev pravnega sredstva zoper sklep o končanju stečajnega postopka.
Sodišče se je pravilno oprlo na določbo 5.5 Splošnih pogojev, skladno s katero je lizingojemalec dolžan lizingodajalcu, ki je odstopil od pogodbe, poravnati vso škodo.
Pritožbeno sodišče se strinja z argumentacijo prvostopenjskega sodišča, da je šlo pri utesnitvi zahtevka za obračunski popravek in ne morebitno navajanje nove (drugačne) trditvene ali pravne podlage.
Sodna praksa je že večkrat poudarila, da za obrazložitev odločitve o pravdnih stroških zadošča, da sodišče na stroškovniku, na katerega se v obrazložitvi sodbe ali sklepa sklicuje, označi katere stroške in v kolikšni višini se prizna.
Posestni spori so namenjeni „zgolj“ varstvu posesti kot dejanski oblasti nad stvarjo. V teh postopkih daje sodišče varstvo glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje. Okoliščine v zvezi s pravico do posesti (lastninsko pravico na stvari) kot tudi dobrovernostjo samega posestnika so za vprašanje utemeljenosti nerelevantni.
omejitev izvršbe - vrednost nepremičnine - višina terjatve
V obravnavani zadevi pa ni dovoljena izvršba le za glavnico 4.211,53 EUR, ampak tudi za zakonske zamudne obresti v višini te glavnice, pri tem pa tudi za stroške, ki skupaj presegajo navedeno vrednost dolžnikovega deleža na obeh parcelah (samo stroški izvedencev znašajo 915,87 EUR). Pri tem upnik iz obravnavane zadeve glede na podatke v zemljiški knjigi ne bo poplačan iz obravnavanih nepremičnin kot prvi v vrsti, saj ima boljši vrstni red drug upnik, ki ima terjatev v višini 400.000,00 ATS (sedaj 29.069,16 EUR).
pogodba o povrnitvi vlaganj – trditveno in dokazno breme – dokazovanje
Dokazno breme ali je bil dogovor sklenjen, je na tožniku, ki drugega dokaza kot lastnega zaslišanja za obstoj takega dogovora ni zmogel. V izvedenih dokazih, ki jih je tudi ocenilo in tako dokazno oceno v celoti sprejema pritožbeno sodišče, je imelo sodišče prve stopnje dovolj podlage, da je ugotovilo, da dogovora o plačilu med pravdnima strankama ni bilo.
fikcija vročitve – napačna navedba firme pravne osebe – dvom v pravilnost vročitve – razveljavitev potrdila o pravnomočnosti – izvedba dokazov po uradni dolžnosti
Fikcija vročitve ima lahko v primeru, da je uporabljena napačno, za posledico hudo kršitev pravic dolžnika, zato je treba pogoje za vzpostavitev fikcije vročitve razlagati ozko. Kot pravilno jo je mogoče sprejeti, če je opravljena po predpisanem postopku naslovniku, ki je naveden s pravo firmo, na naslovu, vpisanem v registru, kadar se vroča pravni osebi. Niti najmanjšega dvoma torej ne sme biti o tem, da je bila vročitev opravljena naslovniku, ki je stranka postopka.
Upnik je v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine dolžnika pravilno označil s firmo AAAAAA, d.o.o., je pa sodišče prve stopnje v sklepu o izvršbi storilo napako, ko je dolžnika namesto „AAAAAA“ označilo „AABBAB“. Tako kot je bil dolžnik naveden v sklepu o izvršbi, je naveden tudi na ovojnici, v kateri je bil sklep vročen. Takšne vročitve s fikcijo ni mogoče sprejeti kot pravilne in je nepravilno stališče prvostopenjskega sodišča, da ni dvoma, da je bilo obvestilo o prispelem pismu namenjeno dolžniku AAAAAA, d.o.o. Res so pri navedbi firme napačno navedene le tri črke, vendar pa to povzroči spremembo dela firme, ki vpliva na ugotovitev identitete stranke in s tem na pravilnost opravljene vročitve.
Sodišče prve stopnje pravilnost vročanja ugotavlja na podlagi podatkov iz vročilnice po uradni dolžnosti in ob ugotovitvi nepravilnosti po uradni dolžnosti tudi razveljavi potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa, zato izvedba dokazov po uradni dolžnosti ni izključena.
osebni stečaj – odpust obveznosti – dolžina preizkusnega obdobja – življenjske okoliščine – otroci
Ker je v konkretnem primeru pritožnik uspel s pritožbo izpodbiti le del relevantnih dejstev, ki vplivajo na dolžino preizkusnega obdobja, pritožbeno sodišče ni sledilo njegovemu predlogu za določitev najkrajšega dveletnega preizkusnega obdobja, pač pa je je preizkusno obdobje štirih let in pet mesecev skrajšalo na tri leta od začetka postopka odpusta obveznosti.
Ker je do padca tožnice prišlo zaradi poškodbe jaška za meteorno vodo, ki je nastala s prevoženjem jaška s tovornjakom izvajalca gradbenih del pri odvozu materiala na deponijo, zavarovalno kritje po polici za zavarovanje odgovornosti za opravljanje dejavnosti gradbeništva ni podano. Splošni pogoji namreč izrecno izključujejo kritje škod, nastalih z uporabo ali posestjo kopenskih motornih vozil, prikolic in drugih vozil na motorni pogon.
USTAVNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – JAVNA NAROČILA
VSL0075265
URS člen 87. OZ člen 125, 125/1, 131, 417, 419, 420, 631, 1012, 1035, 1036, 1045. ZJN-2 člen 4, 4/6, 71. Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcu pri nastopanju ponudnika s podizvajalci pri javnem naročanju člen 5.
gradbena pogodba – neposredna plačila podizvajalcem – javna naročila – nakazilo – sprejem nakazila – cesija – prepoved odstopa terjatve – protipravnost ravnanja naročnika – neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev od naročnika – zakonska pristojnost državnega zbora
Vključitev pooblastila za neposredno plačilo podizvajalcu v gradbeno pogodbo nima učinka nakazila, saj manjka ključni element asignacije – sprejem oziroma akcept nakazila, ki mora biti dejanski (in ne kar vnaprej predpostavljen) ter jasno in nedvoumno izražen, saj je njegova posledica nastanek direktnega zahtevka podizvajalca do naročnika, pri čemer je njegova terjatev abstraktna glede temeljnega posla. Drugačno stališče bi toženko postavilo v nevzdržen položaj: glavni izvajalec bi s potrditvijo izdanih situacij ali računov ustvarjal obveznosti tožene stranke, ta pa bi zaradi abstraktne narave nakazila ostala brez vseh ugovorov iz temeljnega posla.