DENACIONALIZACIJA – STVARNO PRAVO – DEDNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0084068
ZIKS člen 145, 145/1, 145a, 145č. ZD člen 14, 15, 61, 61/2, 221. ZDen člen 16, 16/3, 19, 19/1, 19/1-3, 25, 25/2, 25/2-3, 25/7, 29, 29/2, 60, 60/3, 61, 61/2. SPZ člen 101, 105, 105/4. ZNP člen 17, 17/1, 21. ZPP člen 108, 163, 163/1, 163/2, 164, 328.
vrnitev zaplenjenega premoženja – stavba v dejanski etažni lastnini – solastnina – idealni delež – pripadajoče pravice – posamezni deli stavbe – skupni deli stavbe – obseg vračanja premoženja – upravičenci – dediči upravičencev – določnost predloga v nepravdnem postopku – popravni sklep – stroški postopka – povrnitev stroškov postopka – določna zahteva stranke
V položaju, ko je bil upravičencu podržavljen solastninski idealni delež na celotni stavbi, stavba pa je času vračanja v dejanski etažni lastnini, je upravičencu mogoče vrniti le solastninske deleže na posameznih delih stavbe, za katere niso izkazane ovire za vračilo, skupaj z njim pripadajočimi pravicami na skupnih delih stavbe in pripadajočem zemljišču, in sicer s takšno višino solastninskega deleža na vsakem posameznem delu stavbe, kakršno je imel pred podržavljenjem na celotni nepremičnini.
Napačen pravni pouk pravdni stranki ne sme škodovati, ne more pa stranka na podlagi napačnega pravnega pouka pridobiti več pravic, kot jih ji daje zakon.
prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve – pravice ene stranke, če druga stranka ne izpolni svoje obveznosti – če pravočasna izpolnitev ni bistvena sestavina pogodbe – primeren dodatni rok za izpolnitev obveznosti – nov rok za izpolnitev obveznosti – zamuda – odstop od pogodbe – določitev naknadnega roka – izjava volje
Namen dodatnega roka je izpolnitelju ponuditi zadnjo možnost za izpolnitev pred prenehanjem pogodbe. Izpolnitelj se mora zavedati, da pogodbenemu razmerju „grozi“ prenehanje, v kolikor obveznost tudi v dodatnem roku ne bo izpolnjena.
znižanje preživnine – spremenjene okoliščine – rojstvo otrok – obiskovanje univerze v tujini – potrebe otrok – pridobitna zmožnost preživninskih zavezancev
Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem pritožbe, da morajo biti potrebe otrok sorazmerne materialnim in pridobitnim zmožnostim preživninskih zavezancev. Čeprav je toženka že dosegla visoko stopnjo izobrazbe, sta ji starša vendarle dolžna finančno omogočiti nadaljevanje šolanja na Univerzi v ZDA, kjer toženka razvija svojo očitno veliko nadarjenost in s tem zasleduje uresničitev svojih osebnostnih in poklicnih ambicij, kar pritožbeno niti ni sporno. Po ugotovitvah sodišča prve stopnje so preživninske potrebe upravičenke od januarja 2015 do avgusta 2015 znašale najmanj 2.036,37 EUR mesečno, od avgusta 2015 dalje pa 1.676,44 EUR mesečno. Pritožbeno sodišče se strinja s pritožbo, da celotno financiranje tožničinega študija v ZDA presega materialne in pridobitne zmožnosti njenih staršev, kljub dejstvu, da je Univerza ... delno oziroma v študijskem letu 2015/2016 celo v celoti oprostila toženko plačila šolnine.
ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084088
ZPP člen 46, 51, 52, 52/2.
pogodbena odškodninska odgovornost – zdravniška napaka – kršitev pogodbe o zdravljenju – hude telesne bolečine – krajevna pristojnost sodišča – pristojnost v sporih iz pogodbenih razmerij – pristojnost v odškodninskih sporih
Ker tožeča stranka zatrjuje kršitev pogodbe o zdravljenju, kar je pogodbena odškodninska odgovornost tožene stranke, ni upoštevna določba 52. člena ZPP. Ne more biti odločilna okoliščina, da je tožeča stranka utrpela po trditvah iz tožbe hude telesne poškodbe.
POGODBENO PRAVO – ŠPORTNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075961
OZ člen 619.
pogodba o profesionalnem igranju košarke – podjemna pogodba – izpolnjevanje obveznosti – odstop od pogodbe – sklepčnost tožbe
Temeljni upnikov zahtevek iz obligacijskega razmerja je izpolnitveni zahtevek, kakršnega je v tožbi postavil tožnik. Načelo pogodbene discipline udeležencem obligacijskega razmerja nalaga dolžnost izpolniti svojo obveznost in odgovornost za njeno izpolnitev. Seveda pa naročnik ni dolžan izpolniti svoje obveznosti, to je plačila, če druga pogodbena stranka ne izpolni v pogodbi dogovorjene obveznosti. Če stranki obveznosti iz podjemne pogodbe ne izvršujeta, to samo po sebi nima za posledico njenega prenehanja. Če ena stranka ne izpolni, kar je dogovorjeno s pogodbo, ugasne obveznost nasprotne stranke, vendar pa le, če krivda za neizpolnitev ni na njeni strani. Če torej v konkretnem primeru tožnik svojih pogodbenih obveznosti ni izpolnjeval, tudi tožena stranka ni dolžna izpolniti svoje obveznosti, razen, če je bil razlog za neizpolnitev tožnikove obveznosti na njeni strani. Na strani tožnika je dokazno breme, da je prenehal z izpolnjevanjem obveznosti, ker naj bi izpolnjevanje te obveznosti preprečila tožena stranka. Do navedenega pravno odločilnega dejstva pa se prvo sodišče izrecno ni opredelilo.
Dejstvo, da zaradi izpodbijanega posla dolžnik nima dovolj sredstev za izpolnitev upnikove terjatve, mora zatrjevati in dokazovati tožnik. Potem ko je dolžnik dokazal, da je bil pravni posel odplačen, je bilo pri tožniku breme, da dokaže, da plačilo ni ustrezalo pravi vrednosti nepremičnin in da je zaradi tega prišlo do zmanjšanja dolžnikovega premoženja.
Dokončno je bila ugotovljena pravilna metodologija za presojo, ali je tožena stranka opustila zaključiti sanacijo LB oz. izdati sanacijsko bilanco, šele v odločbi Vrhovnega sodišča II Ips 3/2013. Pritožbeno sodišče pa je v obeh razveljavitvenih odločbah tudi zapisalo, da je treba ugotoviti z izvedencem finančne stroke višino vtoževanih terjatev. Zato ni pravilno stališče sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni pravočasno in substancirano navedla, kaj naj izvedenec finančne stroke ugotovi.
Ob takem stanju, ko tožena stranka ves čas postopka ponuja dokaz z izvedencem finančne stroke, ne bi bilo uravnoteženo obravnavanje strank v postopku, da bi sedaj sodišče štelo, da tožena stranka ni substancirala svojega dokaznega predloga.
URS člen 25. ZFPPIPP člen 98, 101, 101/1, 104, 104/9, 105, 105/3, 126, 126/2, 254, 254/1, 355, 355/2, 355/2-7.
pravica do pravnega sredstva - sklep o določitvi predračuna stroškov stečajnega postopka - položaj in pristojnosti upravitelja - procesna legitimacija za vložitev pritožbe - pravica do pritožbe - pritožba upravitelja - aktivna legitimacija - osebne pravice upravitelja, ki izhajajo iz zakona - sklep o odmeri stroškov - sklep o odmeri nadomestil, vključenih v nagrado - nadomestila, do katerih je upravitelj upravičen - vsebina sklepa - administrativni stroški - odločitev o upraviteljevi nagradi - stroški računovodskih storitev - organ stečajnega postopka - sodelovanje med sodnikom in upraviteljem - obveznosti upravitelja
Upravitelj ni stranka postopka, pač pa organ postopka zaradi insolventnosti, ki je pri opravljanju dejanj zaradi insolventnosti podrejen drugemu procesnemu organu sodišča, to je sodniku, ki vodi stečajni postopek. Aktivno legitimacijo za pritožbo stečajnemu upravitelju glede na navedeno zakon daje le takrat, kadar sodišče odloči o tistih njegovih osebnih pravicah, ki izhajajo iz zakona samega.
Upravitelj ima pravico do pritožbe tudi takrat, kadar sodišče s sklepom o določitvi predračuna stroškov stečajnega postopka (delno) odloči tudi o nadomestilih, do katerih je upravičen.
Ker so po 7. točki drugega odstavka 355. člena ZFPPIPP administrativni stroški stroški stečajnega postopka, torej stroški, ki bremenijo stečajno maso, drži pritožbeno stališče, da je sodišče prve stopnje delno poseglo tudi v odločitev o upraviteljevi nagradi. Zato sodišče prve stopnje upraviteljeve pritožbe z dne 3. 11. 2015 proti 1. 7b točki izreka sklepa z dne 19. 10. 2015 ne bi smelo zavreči.
Tako stečajni upravitelj kot sodnik, ki vodi stečajni postopek, sta organa, ki sodelujeta v stečajnem postopku, oba z namenom čim učinkovitejše izvedbe stečajnega postopka, kar pomeni ob maksimalnem spoštovanju zakonitosti in varovanju načel stečajnega postopka, čim hitreje doseči čim višje poplačilo upnikov. Da se ta cilj v polni meri doseže, pa morata sodnik in stečajni upravitelj med seboj sodelovati na visoko profesionalnem nivoju ob visoki stopnji korektnosti. Stečajni upravitelj mora sodnika seznanjati z vsemi problemi, s katerimi se srečuje pri vodenju stečajnega postopka, pri tem pa je vezan na sodnikova navodila.
delitev solastnine – delitev z izplačilom – civilna delitev – služnostna pravica dosmrtnega uživanja stanovanja – obseg služnostne pravice – osebna služnost – napotitev na pravdo
Iz vpisa osebne služnosti v zemljiško knjigo na sporni nepremičnini ni mogoče zaključiti, da bi bil obseg služnosti omejen samo na določene dele nepremičnine, ki jih zatrjuje predlagatelj, zato je sodišče prve stopnje pravilno na pravdo napotilo predlagatelja.
prenehanje pravdne stranke - izbris družbe iz sodnega registra - prenehanje družbe po skrajšanem postopku brez likvidacije - prekinitev pravdnega postopka - nadaljevanje postopka - poziv na prevzem pravde - nedovoljena pritožba - napačen pravni pouk - uveljavitev terjatve zoper družbenika - prekluzivni rok - neobstoj pravnega naslednika stranke - zavrženje revizije
Ker se pritožnik nasledstvu upira, bo treba presoditi vsebinske ugovore, ki so pomembni za meritorno presojo vprašanja, ali je pritožnik tisti, ki je kot pravni naslednik izbrisane družbe (kot ene izmed toženk) sploh (še) lahko odgovoren za plačilo vtoževane terjatve in ali posledično zoper njega lahko teče revizijski postopek – ali torej drugi toženec (še) ima sposobnost biti pravdna stranka.
Poziv na prevzem pravde nima narave odločitve sklepa sodišča. Gre le za poziv, ki je potreben zaradi vodstva pravde, s katerim se ne odloča o pravicah in dolžnostih pravdnih strank. Zoper take pozive, ki so po vsebini odredbe, ne pa sklepi, pritožba ni dovoljena.
Procesno vprašanje nadaljevanja postopka po 208. členu ZPP je treba razlikovati od materialnopravnega vprašanja izpolnitve pogojev iz drugega odstavka 425. člena ZGD-1. Čeprav je sodišče pravnega naslednika izbrisanega drugega toženca pozvalo k prevzemu pravde, s tem pozivom ni nadomestilo v ZGD-1 zahtevane aktivnosti tožeče stranke kot upnika, da v roku enega leta po izbrisu dolžnika posebej izrazi svojo voljo za izterjavo svoje terjatve od pravnih naslednikov izbrisanega dolžnika.
nepopolna vloga – poziv na dopolnitev vloge – izvod tožbe – zavrženje
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da tožnica ni izpolnila naloženega ravnanja, to je, ni predložila še enega izvoda tožbe v danem roku, pred tem pa je bila pravilno opozorjena na posledico iz 108. člena ZPP, je tožbo tožnice pravilno zavrglo.
regres – škoda – odgovornost lastnika – izliv vode – počena vodovodna cev – neposlovna odškodninska odgovornost – dopuščena revizija
Lastnik stavbe, v kateri je zaradi poka vodovodne cevi (zaradi korozije je v njej nastala 2 mm luknjica) prišlo do izlitja vode (preko 400 m3), ki je navlažila stene hiše, last zavarovanca tožeče stranke, za škodo odgovarja ne glede na krivdo.
pogodba o prodaji nepremičnine - pogodbene obveznosti - izročitev nepremičnine v last in posest - neizpolnitev obveznosti - vedenje kupca, da prodajalec ni lastnik - pravne napake - odstop od pogodbe - učinki razvezane pogodbe
V primeru, če kupec ve, da prodajalec ni lastnik nepremičnine, to še ne pomeni, da mu je prodajalec ni dolžan izročiti v last in posest.
Tožena stranka se ne more uspešno ubraniti obveznosti izpolnitve Pogodbe z obrambo, da je tožnik vedel, da ob sklenitvi Pogodbe še ni imela lastninske pravice na nepremičnini.
finančni leasing – predčasna odpoved pogodbe o leasingu – izračun višine odškodnine – pozitivni pogodbeni interes – načelo popolne odškodnine – plačilo DDV – določitev vrednosti predmeta leasinga – ugovor prenehanja terjatve – pobot – odpust dolga – neupravičena obogatitev
Ker do prodaje predmeta leasinga še ni prišlo, obseg pridobljene koristi leasingodajalca še ni znan, zaradi česar končnega obračuna razmerja med strankama (še) ni mogoče narediti. Zato ni mogoče pritrditi toženi stranki, da ji je zaradi odpovedi pogodbe nastala terjatev do tožene stranke v višini zapadlih ter nezapadlih pa diskontiranih mesečnih obrokov. Ker ne gre za čisto denarno terjatev bi bilo njen obseg mogoče določiti šele ob ustreznem upoštevanju pridobljene koristi, ki leasingodajalcu nastane z vrnitvijo predmeta leasinga.
ZPVAS člen 8, 8/4, 11. ZDen člen 3, 72, 72/2. OZ člen 416, 416/2. SPZ člen 20.
denacionalizacija – agrarna skupnost – vračanje premoženja članom agrarne skupnosti – nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe – prikrajšanje denacionalizacijskega upravičenca – ustavno skladna razlaga zakona – višina koristi – aktivna legitimacija za vložitev tožbe
ZPVAS je tako kot ZDen tranzicijski predpis in ni utemeljenega razloga za različno obravnavanje upravičencev, zato imajo tudi člani bivših agrarnih skupnosti, ki jim je bilo vrnjeno podržavljeno premoženje, pravico zahtevati nadomestilo zaradi možnosti uporabe, pri čemer se smiselno uporabi drugi odstavek 72. člena ZDen. Podlaga tožbe je individualno prikrajšanje denacionalizacijskega upravičenca, zato ne gre za nedeljivo kolektivno terjatev članov bivše agrarne skupnosti.
posojilna pogodba – zastaranje terjatev – upnikova zahteva za izpolnitev dolga – pretrganje teka zastaralnega roka – rok za vrnitev posojila – zapadlost posojila – roki
Upnikova zahteva za izpolnitev dolga ne pretrga teka zastaralnega roka.
Ugotavljanje zapadlosti posojila na podlagi drugega dela drugega odstavka 574. člena OZ pride v poštev šele, če rok za vrnitev posojila ni določljiv.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081544
ZPSPP člen 27, 27/2. ZIPRS1112 člen 20, 20/4. OZ člen 18, 18/1. ZPP člen 8.
najemna pogodba za nedoločen čas – odpoved najemne pogodbe – odpovedni rok – retroaktivnost predpisa – konkludentno soglasje s predčasnim prenehanjem najemnega razmerja – primopredaja prostorov – obveznost povračila obratovalnih stroškov – načelo proste presoje dokazov
V razmerju med predpisom, ki je veljal ob sklenitvi najemne pogodbe (ZPSPP), in predpisom, ki je veljal v času njene odpovedi, se glede dolžine odpovednega roka uporablja predpis, ki je veljal ob sklenitvi najemne pogodbe, torej ZPSPP. Določba ZIPRS1112 o tem, da lahko neposredni proračunski uporabnik sklene najemne pogodbe za določen čas ali za nedoločen čas z odpovednim rokom, ki ne sme biti daljši od šest mesecev, se za konkretni primer ne more uporabiti, ker bi bila njena uporaba nezakonito retroaktivna za najemno razmerje, ki je bilo sklenjeno za nedoločen čas v letu 1999.
Zmotno je stališče tožene stranke, da prevzem prostorov (ali ključev) v vsakem primeru pomeni izraz volje najemodajalca, da najemno razmerje preneha z dnem primopredaje. Lahko pomeni izraz take najemodajalčeve volje, če se da iz njegovega ravnanja (prevzema prostorov ali ključev) zanesljivo sklepati, da taka volja tudi dejansko obstoji.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063263
OZ člen 243, 243/3.
pogodba o finančnem leasingu - odstop od pogodbe - izbirno upravičenje - zaključni finančni obračun - dolžnost vrnitve predmeta leasinga - dolžnost prodaje predmeta leasinga - poračunavanje kupnine s preostalo obveznostjo leasingojemalca - vrednost opreme - dolg leasingojemalca ob odstopu od pogodbe - vračunavanje vrednosti predmeta leasinga - trditveno in dokazno breme - neunovčljivost predmeta leasinga - pogodba o hrambi predmetov - onemogočanje prodaje predmeta leasinga - ravnanje leasingojemalca - izguba vrednosti predmeta leasinga
Tako opredeljenih pogodbenih obveznosti pravdnih strank ni mogoče razlagati drugače kot, da je tudi na strani leasingodajalca v primeru odstopa od pogodbe po vrnitvi predmeta leasinga dolžnost prodaje predmeta leasinga in poračunavanja kupnine s preostalo obveznostjo leasingojemalca. V skladu z drugim odstavkom 54. člena Splošnih pogojev je leasingodajalec upravičen terjati od leasingojemalca samo razliko med doseženo kupnino in preostalo obveznostjo leasingojemalca. Materialnopravno zmotno pa je s tem v zvezi stališče pritožnika, da v primeru neprodaje predmeta leasinga ne bi bil dolžan zmanjševati pogodbene obveznosti leasingojemalca. Takšna razlaga bi namreč pripeljala do neenakopravnega položaja tožeče stranke, ki bi na ta način od leasingojemalca dobila izplačan celoten pozitivni pogodbeni interes (zapadle obroke do odstopa od pogodbe ter odškodnino v obliki nezapadlih obrokov do izteka pogodbe), poleg tega pa bi ji ostal v lasti predmet leasinga, ki ga je prejela vrnjenega od leasingojemalca. Takšen ugovor tožeče stranke bi bil lahko utemeljen samo ob predpostavki neunovčljivosti predmeta leasinga oziroma, da bi bil le-ta brez tržne vrednosti. Tega pa tožeča stranka v postopku ni zatrjevala, oziroma se je celo izrecno sklicevala na ocenjeno vrednost po cenitvi na dan 30. 10. 2011, to je približno pet mesecev po odstopu od pogodbe.
Ker je do onemogočanja prodaje predmeta leasinga prišlo očitno zaradi ravnanja tožene stranke v nasprotju z dogovorom o deponiranju v poslovnih prostorih tožene stranke, torej iz razlogov na strani tožene stranke, se je tožena stranka neutemeljeno sklicevala na izgubo vrednosti vozila zaradi prepozne prodaje.
USTAVNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0081552
URS člen 26. OZ člen 131, 147, 459, 467, 488, 488/1. ZPPSL člen 154, 154/1. ZZK-1 člen 89, 89/4, 89/4-1, 96.
pravica do povračila škode – odškodninska odgovornost države – vnovčevanje dolžnikovega premoženja – unovčenje dolžnikovega premoženja – prodaja nepremičnine v stečajnem postopku – ravnanje stečajnega senata – odgovornost stečajnega dolžnika za stvarne napake premoženja – prisilna javna dražba – odgovornost stečajnega dolžnika za pravne napake premoženja – vpisi na podlagi sklepov stečajnega sodišča – vpisi na podlagi sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu – ovira za dovolitev vpisov na podlagi pravnomočnega sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu
Iz nosilnih razlogov prvostopenjskega sodišča za zavrnitev tožbenega zahtevka izhaja, da je odgovornost stečajnega upravitelja in predsednika stečajnega senata za stvarne in pravne napake prodanega premoženja stečajnega dolžnika v primeru javne dražbe izključena na podlagi kogentne določbe 467. člena OZ, zato ni mogoče uveljavljati poslovne ali neposlovne odgovornosti v zvezi z napakami na premoženju, ki je predmet prodaje.
467. člen OZ je umeščen v odsek OZ o odgovornosti prodajalca za stvarne napake, zato se navedena določba, po kateri je odgovornost za napake pri prodaji na prisilni javni dražbi izključena, lahko nanaša le na izključitev odgovornosti za stvarne napake. Pri prodaji premoženja stečajnega dolžnika v stečajnem postopku pa ni izključena odgovornost za pravne napake.