razmerja med zakoncema po prenehanju življenjske skupnosti – preživljanje zakonca – rok za vložitev preživninske tožbe
Pritožba upošteva zgolj določbo 81.a člena ZZZDR, pri tem pa spregleda določbo 50.a člena ZZZDR, iz katere izhaja, da se za preživninska razmerja med zakoncema v času trajanja zakonske zveze ter za preživninska razmerja med zakoncema po prenehanju življenjske skupnosti zakoncev smiselno uporabljajo določbe o preživljanju zakoncev po razvezi zakonske zveze. Ob smiselni uporabi 81.a člena ZZZDR pa je v sodni praksi enotno stališče, da mora zakonec ob prenehanju življenjske skupnosti v roku enega leta zahtevati od drugega zakonca preživnino, saj v nasprotnem to pravico izgubi.
prijava in preizkus terjatev – sklep o preizkusu terjatev – dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev – popravek dopolnjenega seznama preizkušenih terjatev – ugovor proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev
Pritožnik zoper popravek dopolnjenega seznama ni ugovarjal, vendar mu to ne more iti v škodo, glede na to, da ZFPPIPP ne pozna popravka dopolnjenega seznama. Sodišče prve stopnje bi moralo vseeno upoštevati vložen ugovor zoper dopolnjen seznam preizkušenih terjatev in o ugovoru odločiti.
razmerja med starši in otrokom - dodelitev in preživljanje otroka - preživnina - oblika preživljanja - preživljanje na drugi način
Toženec se torej dejansko zavzema za to, da določenih potreb otrok ne bi pokrival s preživnino, ampak drugače, čemur glede na zakonske določbe (131.a člen in 131.c člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - ZZZDR) ni mogoče slediti.
neupravičena obogatitev – vlaganja – povečanje vrednosti nepremičnine zaradi vlaganj – čas ugotavljanja povečane vrednosti nepremičnine – tek zamudnih obresti – skupno premoženje zakoncev
Povečana vrednost nepremičnine (in s tem tudi višina obogatitve zaradi vlaganj), se ugotavlja v času sojenja oziroma zaključka glavne obravnave.
V skladu z veljavno sodno prakso v izreku ni potrebno opisovati subjektivnih elementov kaznivega dejanja, temveč je to stvar obrazložitve. V primeru tako imenovanega subjektivnega znaka kaznivega dejanja "z namenom" je opis dovolj opredeljen že s sklicevanjem na zakonske prvine. V opis kaznivega dejanja sodijo v prvi vrsti odločilna dejstva, ki izražajo zakonske znake kaznivega dejanja, ne pa tudi dejstva in okoliščine, na podlagi katerih se dokazuje obstoj tako imenovanih notranjih subjektivnih dejstev (vsebina zavesti, volje, namen, itd.). Nerazumljivost opisa že navedenega subjektivnega elementa obdolžencu očitanega kaznivega dejanja, ki jo vidi zagovornik v tem, da je v izreku sodbe govora o obdolženčevem namenu, da bi na delu ceste, kjer je odstranil mejnike in katerega je tudi sam uporabljal za vožnjo otežil določitev meje, pa tudi ni podana.
Sodišče prve stopnje je navedlo, da je obdolženec s svojim ravnanjem brez dvoma izpolnil vse zakonske znake kaznivega dejanja, da se je pri tem kot odrasla in vsaj povprečno razgledana oseba zagotovo zavedal, da je takšno ravnanje prepovedano tako v pravnem kot tudi v obče človeškem smislu in da lahko s takšnim ravnanjem oteži določanje ali ugotavljanje že določene meje. Kljub temu je privolil v takšno ravnanje, zavestno in hote. Zagovornik ima zato prav, da je sodišče prve stopnje v nasprotju z zaključkom o ravnanju obdolženca z direktnim naklepom, dejansko obrazložilo eventualni naklep, torej obliko krivde, s katero kot je bilo že pojasnjeno, obdolžencu očitanega kaznivega dejanja ni možno storiti.
ZPP člen 105a, 323, 323/2. ZST-1 člen 8. Sodni red člen 115, 117.
plačilo sodne takse kot procesna predpostavka – poziv na plačilo sodne takse – podpis sodnika – izvirniki in prepisi – podpisovanje
Sodni red določa, da sodnik, ki zadevo obravnava, podpiše le izvirnike odločb in drugih pisanj, ki se nanašajo na določeno zadevo, prepis izvirnika, ki se vroča stranki, pa podpiše pristojna sodna oseba.
vrednost spornega predmeta – ugotovitev vrednosti spornega predmeta – odmera sodne takse – sodna določitev vrednosti predmeta postopka – korekturna dolžnost sodišča
Če sodišče meni, da je tožeča stranka vrednost nedenarnega zahtevka napovedala očitno napačno, se po uradni dolžnosti prepriča o pravi vrednosti zahtevka. Na podlagi tretjega odstavka 44. člena ZPP sporno vrednost presoja v primeru, če se zaradi očitno previsoko ali prenizko napovedane vrednosti spora zastavlja vprašanje stvarne pristojnosti ali pravice do revizije. Na podlagi 31. člena ZST-1 sodišče ukrepa, če se pojavi utemeljen sum, da je stranka vrednost predmeta oz. zahtevka ocenila prenizko.
odpust obveznosti – ovire za odpust obveznosti – neodplačno razpolaganje
Ravnanje, s katerim prezadolženi dolžnik neodplačno ali za neznatno plačilo odtuji svoje premoženje, ima posledice tako za upnike kot za stečajno maso, zato takšnemu ravnanju ni mogoče nuditi pravnega varstva.
zavarovanje avtomobilskega kaska - prometna nezgoda - vožnja pod vplivom alkohola - zakonita subrogacija
Voznik, ki je povzročil zavarovalni primer pod vplivom alkohola in psihoaktivnih zdravil (toženka tega dejstva ne prereka), je dolžan zavarovalnino, ki jo izplača zavarovalnica zavarovancu, ki se ukvarja z leasingom vozil, vrniti zavarovalnici takoj po izplačilu zavarovancu.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - nasprotje med razlogi - zavrnitev predloga za odložitev
Iz priloženega zagovora storilca z dne 3. 9. 2015 med drugim izhaja, “da se zaveda, da je vožnja pod vplivom alkohola prepovedana, sodišču pa je obdolženec v svojem zagovoru pojasnil, da ga je sram, da je pred sodiščem, zlasti upoštevaje njegovo družino in da se zaveda svoje nevarnosti vožnje pod vplivom alkohola in zato obljublja, da tega več ne bo počel.” Tako zapisanemu zagovoru zagotovo ni mogoče očitati storilčevega nekritičnega odnosa do lastnega ravnanja z dne 26. 7. 2015, torej obžalovanja, kot je netočno v razloge v izpodbijanem sklepu zapisalo prvostopno sodišče in tudi na podlagi tako netočnih povzemanj storilčevega zagovora gradilo svojo odločitev.
postopek odpusta obveznosti – sklep o začetku postopka odpusta obveznosti – preizkusno obdobje – skrajšanje preizkusnega obdobja – pravnomočnost sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti
V skladu z Ustavo je prepovedana sprememba pravnomočnega sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti in s tem sprememba dolžine preizkusnega obdobja, zato ni pravilno stališče dolžnika, da je to dovoljeno, ker zakon tega ne prepoveduje. To je prepovedano v Ustavi, ki je zakonu (ZFPPIPP) nadrejeni predpis.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSM0022800
PEU člen 4. Uredba Sveta (ES) 44/2001 z dne 22. 12. 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 5, 22, 22-1, 24, 25, 26, 26-1. URS člen 3a. ZMZPP člen 53, 53/2. ZPP člen 18, 18/3, 57, 155, 155/2.
razmerje z mednarodnim elementom - vprašanje pristojnosti slovenskega sodišča - zavrženje tožbe - stroški postopka - pogodba o prodaji nepremičnin, ki ležijo na območju RS - stalno prebivališče tožencev v drugi državi članici EU (Italija) - razveljavitev prodajne pogodbe in plačilo dvoje are - neobstoj izključne pristojnosti slovenskega sodišča - spor iz obligacijskega razmerja - uporaba prava EU po uradni dolžnosti - uporaba Uredbe 44/2001 (Uredba Bruselj I) - toženci se spustijo v obravnavanje spornega zahtevka - tiha privolitev v pristojnost slovenskega sodišča - prepozen ugovor nepristojnosti slovenskega sodišča
Ker so se toženci spustili v postopek in ob tem niso ugovarjali pristojnosti slovenskega sodišča, prav tako pa v zadevi ne gre za izključno pristojnost, je ob uporabi določbe prvega stavka 24. člena Uredbe 44/2001 in na tej podlagi zaključiti, da so toženci s tiho prorogacijo privolili v pristojnost slovenskega sodišča.
ZD člen 34, 173, 203, 212, 213. ZPP člen 343, 343/4.
sklep sodišča, da se zapuščinska obravnava ne opravi - preklic sklepa o neopravi zapuščinske obravnave - pomanjkanje pravnega interesa za pritožbo - sklep o napotitvi na pravdo - vrnitev daril v zapuščino - spor glede obsega zapuščine oziroma njenega razpoložljivega dela
Sodišče prve stopnje lahko sklep, da se zapuščinska obravnava ne opravi, kadarkoli prekliče (ko samo ugotovi, da je imel zapustnik v času smrti premoženje oziroma, če to izhaja iz navedb strank) ter opravi zapuščinsko obravnavo, saj nanj ni vezano.
Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, lahko sodišče v zapuščinskem postopku odloča o vrnitvi daril v zapuščino le v primeru, če so obdarjenci udeleženci zapuščinskega postopka in zahtevo izrecno priznajo.
Standardu obrazložene zavrnitve dokaznega predloga je zadoščeno le tedaj, ko sodišče pojasni, zakaj meni, da je nek dokaz nepotreben. Zgolj navedba, da sodišče ni izvedlo dokazov, ki za odločanje niso potrebni, ne zadošča.
Ker tožeča stranka v prijavi terjatve ni navedla tudi zneska stroškov, velja in nasproten dokaz ni dovoljen, da v stečajnem postopku teh stroškov ni uveljavljala. Njena terjatev za povračilo stroškov je zato prenehala in je v tem postopku ne more več uspešno uveljavljati.
Odločanje o tožbenem zahtevku na zvišanje preživnine poteka v dveh korakih. Sodišče mora najprej ugotoviti, ali so se potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena, bistveno spremenile. Če ugotovi, da so se, na novo odmeri preživnino.
Tožnica je 15 letno dekle, ki se bliža samostojnosti, zato je nedvomno prav in koristno, da razpolaga z manjšim zneskom žepnine in se uči samostojnega upravljanja z denarjem.
Pojem medsebojne primerljivosti ne pomeni hkrati matematične enakosti prihodkov. O medsebojni primerljivosti prihodkov je vsekakor mogoče govoriti tudi, kadar se višina nekoliko razlikuje.
Sodba na zvišanje preživnine ni konstitutivnega, ampak dajatvenega značaja. Preživninska obveznost za zvišano preživnino zapade v trenutku vložitve tožbe, nato pa vse do konca glavne obravnave zapadajo mesečni preživninski obroki.
Krog oseb, ki lahko izpodbijajo sklepe skupščine, je ožji kot pri ugotavljanju ničnosti. Ker je pritožnik po potrditvi prisilne poravnave nad toženo stranko izgubil status družbenika, ni (več) legitimiran za izpodbijanje sklepov skupščine.