ZDR člen 32, 34, 35, 82, 110, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 209.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev pogodbenih in drugih obveznosti - znaki kaznivega dejanja - neupravičena uporaba tujega premoženja- nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja - porušeno zaupanje
Ravnanje tožnice (ki je na račun tožene stranke naročala taksi prevoze ter koristila službeni telefon v zasebne namene, s tem pa toženi stranki povzročila škodo) je tako skrhalo odnose s toženo stranki oziroma njeno zaupanje v tožničino delo, da nadaljevanje delovnega razmerja ni mogoče v smislu določbe prvega odstavka 110. člena ZDR. Gre za kršitve, ki so hude in katerih pomena ni mogoče zmanjševati, kljub temu, da zoper tožničino delo pri toženi stranki v preteklih 13 letih ni bilo pripomb. Kršitve, ki so tožnici dokazane, utemeljujejo zaključek, da so podani pogoji za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Dejstvo, da je tožnica ves čas zaposlitve pri toženi stranki vestno in dobro opravljala svoje delo ter da se je direktor tožene stranke nanjo zelo zanašal in ji zaupal, ob ugotovljenih hujših kršitvah delovne obveznosti, ne more pomeniti razloga, da niso bili izpolnjeni pogoji za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Upoštevati je potrebno, da je bila tožnica zaposlena na delovnem mestu poslovne sekretarke, na katerem je potrebno popolno zaupanje direktorja, saj gre za stalno delovno povezanost in tudi komuniciranje tožeče stranke navzven s poslovnimi partnerji in drugo javnostjo.
ZKP člen 18, 83, 83/2, 149a, 149b, 150. ZPol člen 63, 63/1, 63/1-1, 64.
nedovoljeni dokazi – nezakoniti dokazi – izločitev nedovoljenih dokazov – hramba DNK – mladoletnik – prikriti preiskovalni ukrepi – dokazni standard – utemeljeni razlogi za sum
Pritožbeno sodišče se strinja s pritožbo državne tožilke, da v konkretnem primeru obstoj zapisa profila DNK osumljenega v bazi policije ni bil le rezultat enkratne obravnave osumljenca, ki bi glede na zaključek postopka zoper mladoletnika in upoštevaje odločbo Ustavnega sodišča moral biti izbrisan iz baze, pač pa je rezultat kontinuiranega kriminalnega delovanja storilca, kateremu bi lahko ob vsaki izkazani policijski obravnavi ponovno odvzeli DNK vzorec, pa mu ni bil odvzet izključno iz razloga, ker se je v bazi že nahajal.
Tožeča stranka je poleg ugotovitvenega zahtevka glede ločitvene pravice uveljavljala tudi dajatveni zahtevek v smeri prednostnega poplačila iz premoženja, ki je predmet ločitvene pravice (drugi odstavek 184. člena ZPP). S tem procesnim dejanjem tožeča stranka ni zgolj dopolnila ali popravila svojih navedb na način, da zaradi tega tožbeni zahtevek ni spremenjen (tretji odstavek 184. člena ZPP), kot je to zmotno ocenilo sodišče prve stopnje.
ZDR-1 člen 88, 88/6, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – vročanje - pooblaščenec
Tožniku je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi pravilno vročena, v skladu z določbo šestega odstavka 88. člena ZDR-1, saj je v postopku izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi pri delodajalcu pooblastil odvetnika, ki je v skladu s pooblastilom lahko sprejel odpoved pogodbe o zaposlitvi. Neutemeljene so tožnikove navedbe, da je imel pooblaščenec pooblastilo le za zagovor pri delodajalcu, ker to iz pooblastila ne izhaja.
zahteva za sodno varstvo - vročanje pisanj - umik zahteve za sodno varstvo - domneva umika zahteve za sodno varstvo
Ker je odgovorna oseba prejela le vabilo na narok za zaslišanje kot zastopnik pravne osebe, ni mogoč zaključek, da je umaknila zahtevo za sodno varstvo, ker se ni zglasila na narok niti ni opravičila izostanka, saj ni bila pravilno vabljena na narok.
ZDR člen 156, 156/1, 156/3. ZObr člen 97f, 97f/2. ZSSloV člen 53, 53/1, 53/2, 53/3.
plačilo odškodnine - neizkoriščen tedenski počitek - misija - vojska - tedenski počitek - odškodnina za neizrabljene dni tedenskega počitka
53. člen ZSSloV ne daje podlage za sklepanje, da pripadnikom SV na misijah v tujini ne pripada tedenski neprekinjeni počitek v trajanju 24 ur. Zato bi tožena stranka tožniku morala zagotoviti tak počitek. Ker tega ni storila, je tožnik upravičen do odškodnine zaradi neizrabljenih dni tedenskega počitka.
ZPIZ-1 člen 36, 39, 406. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo člen 2.
sorazmerni del starostne pokojnine - odmera - pokojninska osnova - sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo
Toženec je v skladu z določbo 39. člena ZPIZ-1 izračunal najugodnejšo pokojninsko osnovo na podlagi 2 letnega povprečja plač oz. zavarovalnih osnov (tožnik je prispevke za zavarovanje plačal le za 2 leti), valoriziranih na koledarsko leto pred letom uveljavitve pravice do starostne pokojnine in pokojnino pravilno odmeril od najnižje pokojninske osnove, saj je bilo to za tožnika ugodnejše. Toženec je pravilno določil tudi sorazmerni del starostne pokojnine skladno z določbami o odmeri v ZPIZ-1 in Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo. Zato tožbeni zahtevek na odpravo odločbe, s katero je toženec tožniku odmeril sorazmerni del starostne pokojnine, ni utemeljen, saj ni nobene podlage, da bi se mu starostna pokojnina odmerila v višjem znesku.
vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje predloga za vrnitev v prejšnje stanje
Tožnik k predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ni predložil izpodbijane dokončne odločbe, na katero predložitev je bil pozvan, zaradi nepredložene odločbe pa je bila vloga kot nepopolna zavržena. Ker torej ni opravil tistega procesnega dejanja, ki ga je zamudil, je sodišče prve stopnje predlog za vrnitev v prejšnje stanje pravilno zavrglo na podlagi 120. člena ZPP. Pravilno je namreč štelo, da s tem, ko vložnik k predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ni predložil odločbe, ni opravil procesnega dejanja, ki ga je zamudil, oziroma ga ni opravil.
Sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja se izvrši z vpisom prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja v evidenco izdanih vozniških dovoljenj trideseti dan po pravnomočnosti odločbe oziroma trideseti dan po vročitvi pravnomočne odločbe, s katero je bila sankcija izrečena, storilcu. Kljub pravnomočnosti sklepa, s katerim sodišče prekliče odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, je tako vozniško dovoljenje veljavno vse do izvršitve te sankcije.
OZ člen 86, 91. ZSPDPO člen 21, 29. ZJZP člen 2, 79.
ničnost pogodbe - stavbna pravica - javno zbiranje ponudb - nerealiziran projekt - javno zasebno partnerstvo - koncesija gradnje - javni in zasebni partner
Stavbna pravica je poseben institut stvarnega prava, za katerega je značilno, da ustanovitelj obdrži lastninsko pravico na nepremičnini, imetnik stavbne pravice pa ima lastninsko pravico na objektu, zgrajenem na tej nepremičnini. Lastninska pravica na objektu ni trajna, temveč je časovno omejena, po njenem prenehanju tudi objekt preide v last lastnika nepremičnine (proti plačilu ustreznega nadomestila). Stavbna pravica sama po sebi ne pomeni javno zasebnega partnerstva in tudi ne koncesije gradnje. Da bi lahko govorili o javno zasebnem partnerstvu (in v tem okviru o koncesiji gradenj) morajo biti izpolnjeni še drugi pogoji, kot je to pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje.
Predmetni socialni spor se je pričel na podlagi vloge, ki ni poimenovana kot tožba, v njej ni navedena tožena stranka, niti nima tožbenega zahtevka. S tako pomanjkljivo vlogo ni bilo postopano po 108. členu ZPP. Iz zapisnika o edini glavni obravnavi z dne 7. 9. 2015 ni razvidno, da bi bil na tem naroku določno opredeljen tožbeni zahtevek, čeprav bi sodišče v okviru materialno procesnega vodstva na to moralo paziti in tožniku, ki nima pooblaščenca, pomagati oblikovati tožbeni zahtevek. Ker iz zapisnika z glavne obravnave izhaja le zapis, „da tožnik vztraja kot doslej“, je v zadevi razsojeno o vlogi, ki nima nujnih sestavin tožbe, ki ni sklepčna, niti nima tožbenega zahtevka. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
V tej pravdi je tožeča stranka uveljavljala ugotovitev obstoja terjatve iz naslova pogodbe o leasingu, ki sta jo sklenili pravdni stranki in odškodnine zaradi kršitve te pogodbe. Nosilni razlog za zavrnitev zahtevka je bilo dejstvo, da tožeča stranka stanovanja (predmeta leasinga) ni prodala, temveč ga oddaja v najem. Sodišče prve stopnje je tako ravnanje opredelilo kot kršitev pogodbe, zaradi katere tožeča stranka ni več upravičena do plačil po pogodbi. Tako stališče je napačno. Dejstvo, da tožeča stranka stanovanja ni prodala, lahko vpliva le na višino preostale obveznosti (za toženo stranko je bila namreč cenitev sporna), ne pa na njen temelj.
ZOdvT člen 25, 25/1, 25/2, 25/3. OZ člen 299, 299/1, 299/2.
pravica do zdravljenja v tujini - stroški postopka - zmotna uporaba materialnega prava - vrednost spora - zakonske zamudne obresti
Sodišče prve stopnje je zmotno presodilo, da v konkretnem socialnem sporu ni mogoče oceniti vrednosti spornega predmeta. V tretjem odstavku 25. člena ZOdvT je določeno, da se v primeru, če se zahtevek stranke nanaša na ocenjeno denarno dajatev ali na upravni akt v zvezi z denarno dajatvijo, vrednost predmeta določi po višini dajatve. Ker je v postavljenem zahtevku za priznanje pravice do zdravljenja v tujini že v tožbi postavljen zahtevek tudi na plačilo stroškov zdravljenja v tujini, je v konkretni zadevi mogoče oceniti vrednost predmeta oziroma denarne dajatve. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo v IV. točki izreka glede priznanja stroškov postopka in zvišalo stroške postopka, ki jih je tožena stranka dolžna povrniti tožniku.
odškodninska odgovornost poslovodje - škodljiva sklenitev pogodbe - pravila podjetniške presoje - delno plačilo z delnicami
Ni mogoče vsake odločitve, ki se s pretekom časa pokaže, da ni bila najboljša (da ni uresničila pričakovanj, ni prinesla dobička, ali pa je celo povzročila izgubo) uvrstiti med ravnanja, za katera poslovodja odškodninsko odgovarja.
Nerealno je zahtevati, da bi si (tudi če bi zanemarili možnost, da bi od izdajatelja delnic sploh ne dobil vseh relevantnih podatkov za izvedbo cenitve) pred odločitvijo o sklenitvi posla toženec lahko izgovoril čas, v katerem bi pridobil cenitev vrednosti delnic, pa tudi, da bi za takšno cenitev plačal relativno visoko ceno. Glede na to je bila torej odločitev toženca, da gre v takšen posel, kjer je bila kupnina v pretežnem delu (70 %) krita z gotovino, preostali del pa z delnicami po takratni emisijski vrednosti, sicer res povezana s tveganjem, vendar mu ni mogoče očitati, da je bila njegova odločitev v času, ko jo je sprejel, nerazumna, in da bi zato bil odškodninsko odgovoren.
Ob upoštevanju 72. člena ZPIZ-1 se invalidska pokojnina odmeri od pokojninske osnove, ki se izračuna na enak način kot pokojninska osnova za odmero starostne pokojnine. Toženec je pravilno v skladu z določbo 39. člena ZPIZ-1 izračunal najugodnejšo pokojninsko osnovo na podlagi 18 - letnega povprečja plač oz. zavarovalnih osnov, valoriziranih na koledarsko leto pred letom uveljavitve pravice do starostne pokojnine. Ker je bila tako ugotovljena pokojninska osnova ob upoštevanju odmernega odstotka manjša od najnižje pokojninske osnove iz 48. člena ZPIZ-1, se je invalidska pokojnina najprej odmerila od najnižje pokojninske osnove na dan nastanka invalidnosti in ker je bila še vedno manjša od zneska pokojnine, ki bi bila odmerjena od najnižje pokojninske osnove zavarovancu s pokojninsko dobo 40 let, se je pri izračunu delne invalidske pokojnine nadomestilo pravilno odmerilo od osnove iz 57. člena ZPIZ-1. Zato tožbeni zahtevek na odpravo odločbe, s katero je toženec tožniku odmeril delno invalidsko pokojnino, ni utemeljen, saj za odmero v višjem znesku ni nobene podlage.
sporazum o varstvu in vzgoji skupnih otrok - zavrnitev predloga za izdajo sklepa
Sodišče zavrne predlog za izdajo sklepa o sporazumu staršev o varstvu, vzgoji, preživljanju otrok in o stikih, če ugotovi, da sporazum ni v skladu s koristijo otrok.
ZDR člen 156, 156/1, 156/3. ZObr člen 97f, 97f/2. ZSSloV člen 53. URS člen 22. ZPP člen 105, 180.
odškodnina - neizrabljen letni dopust
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da določba 53. člena ZSSloV ne omejuje ali izključuje pravice pripadnikov SV do tedenskega počitka na mirovnih misijah oziroma mirovnih operacijah v tujini. Drugega odstavka 53. člena ZSSloV ni mogoče razlagati na način, da pripadnikom Slovenske vojske tedenski počitek v času opravljanja mirovne misije v tujini sploh ne pripada. Iz citirane določbe izhaja le, da je treba ta tedenski počitek prilagoditi glede na vrsto nalog in druge razmere.
stvarne napake - pravočasno grajanje napak - pravica kupca odpraviti napako na stroške prodajalca - jamčevalni zahtevek za odpravo napake - pooblastilo - v imenu in za račun stranke - preklic pooblastila
Tudi v primeru prodajne pogodbe (ob analogni uporabi tretjega odstavka 639. člena OZ) je treba kupcu priznati pravico odpraviti napako na stroške prodajalca, če prodajalec v primernem roku napake ne odpravi sam.
Po noveli ZP-1H je pojem hujšega prekrška samostojno opredeljen v drugem odstavku 23. členu ZP-1. Hujši prekršek je prekršek, za katerega je bila izrečena stranska sankcija najmanj treh kazenskih točk v cestnem prometu ali stranska sankcija prepovedi vožnje motornega vozila ne glede na to, s katero kategorijo je bil storjen.