državna štipendija - prenehanje - vrnitev prejetih zneskov štipendije
Tožnica je prejemala državno štipendijo za študijsko leto 2011/2012 za 1. letnik izobraževalnega programa na določeni fakulteti. Tožnica navedenega letnika ne v študijskem letu 2011/2012 ne do konca glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje ni dokončala, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da so nastopili razlogi za prenehanje štipendijskega razmerja in je tožnica prejeto štipendijo dolžna vrniti.
Sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ugotavlja, da med pogodbenicama Potrditvene pogodbe o odstopu terjatev, D. in A. ni sporno, da so bile z navedeno pogodbo na D. prenesene vse terjatve zavarovane z maksimalno hipoteko, kar pomeni, da je bila na D. prenesena celotna pogodba, iz katere izvira temeljno razmerje, zavarovano z maksimalno hipoteko, torej so izpolnjeni pogoji za predlagan vpis.
Tožeča stranka ima sicer prav, da interna delitev stroškov v skladu s tretjim odstavkom 19. člena Odloka ni njena obveznost, kar pa še ne pomeni, da tožbenega zahtevka ni dolžna utemeljiti po temelju in po višini. Navesti mora vsaj toliko odločilnih dejstev, ki omogočajo identifikacijo tožbenega zahtevka in preizkus utemeljenosti le-tega.
odpravnina - sprememba delodajalca - prenos gospodarske enote
Ker je tožena stranka v proizvodnem obratu na G. začela opravljati iste (strojne) storitve, kot jih je predhodno prenosnik (tožena stranka) z nakupom istih delovnih sredstev (nakladalcev), ki sploh omogočajo opravljanje dejavnosti, je prišlo do prenosa gospodarske enote. Prevzela je tudi tri delavce, ki so delali v asfaltni bazi na G. To pomeni, da je na podlagi pogodbenega razmerja med toženo stranko in A. d. d. slednja s prodajo nakladalcev toženi stranki prepustila opravljanje strojnih storitev v proizvodnem obratu (asfaltni bazi) na G., zato je izpolnjen zakonski dejanski stan spremembe delodajalca iz 73. člena ZDR.
Obrok plačila sodne takse ne more zapasti v plačilo pred pravnomočnostjo sklepa, s katerim je odločeno o tem, kolikšno takso in kako je stranka postopka dolžna plačati.
ZPIZ-2 člen 16, 16/1, 429, 429/15. ZPIZ-1 člen 15, 15/2, 17, 17/2, 18. ZMEPIZ člen 45, 45/2, 48, 48-1.
lastnost zavarovanca - zmotna uporaba materialnega prava - družbenik in poslovodna oseba - delovno razmerje - obvezno zavarovanje
Tožnica je za obdobje od 26. 5. 2010 do 15. 10. 2012 izpolnjevala pogoje za vključitev v zavarovanje na podlagi 2. odstavka 15. člena ZPIZ-1, po kateri se obvezno zavarujejo družbeniki zasebnih družb, ki so poslovodne osebe in niso zavarovane na drugi podlagi, saj pred tem ni bila vključena v zavarovanje, niti v tem času ni bila zavarovana na drugi podlagi. Od 16. 10. 2012 dalje pa je bila tožnica za 20 ur vključena v zavarovanje na podlagi delovnega razmerja v skladu s 13. členom ZPIZ-1. Ker je bila tožnica zavarovana na drugi pravni podlagi, pa čeprav le za 20 ur, 2. odstavek 15. člena ZPIZ-1 ne daje pravne podlage, da bi bila tožnica za preostali čas (20 ur) zavarovana po tej določbi. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je odpravilo dokončno odločbo tožene stranke, prvostopenjsko odločbo pa spremenilo tako, da ima tožnica lastnost zavarovanke iz naslova družbeništva zasebne družbe po 2. odstavku 15. člena ZPIZ-1 od 26. 5. 2010 do 15. 10. 2012 za polni delovni čas 40 ur tedensko.
ZUPJS člen 1, 5, 6, 12, 12/1, 12/1-1. ZDoh-2 člen 15, 18, 19, 92, 93, 93-1, 96, 96/2, 96/2-2.
otroški dodatek - zmotna uporaba materialnega prava - materialno stanje družine - dobiček iz kapitala
Sodišče prve stopnje je zmotno štelo, da gre v primeru dobička iz kapitala, doseženega s prodajo nepremičnine, za obdavčljiv dohodek, ki se upošteva pri cenzusu tožnice, torej pri ugotavljanju pogojev za dodelitev pravice do otroškega dodatka in subvencije za znižanje plačila vrtca. V tožničinem primeru gre namreč za takšen dobiček iz kapitala, ki je oproščen plačila dohodnine, in sicer na podlagi 2. točke drugega odstavka 96. člena ZDoh-2. Ker gre v konkretnem primeru za obdavčljiv dohodek, ki je oproščen plačila dohodnine, se takšen dohodek po 1. točki prvega odstavka 12. člena ZUPJS ne všteva v dohodek, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja tožnice za uveljavljanje pravic iz naslova otroškega dodatka in subvencije za znižanje plačila za program vrtca. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo pa spremenilo tako, da je odpravilo odločbe tožene stranke in zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje.
Po določbi 125.a člena ZZK-1 mora biti predlog za vpis vložen elektronsko. Elektronsko poslovanje ima določene posebnosti, ki jih morajo vsi udeleženci postopka upoštevati.
Ker je bilo o predhodnem vprašanju že pravnomočno odločeno, ni podlage za prekinitev postopka zaradi odločitve o predhodnem vprašanju (do odločitve o vloženi reviziji).
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO OMEJEVANJA KONKURENCE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079361
ZPOmK-1 člen 28, 28/1, 33. ZPP člen 44, 44/1, 44/2.
kršitev osebnostnih pravic - preiskava elektronske pošte zaposlenih v podjetju - postopek ugotavljanja kršitve zpomk-1 - preiskava brez odredbe sodišča - pravna podlaga za preiskavo - zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic - vrednost spornega predmeta - nedenarni tožbeni zahtevek
Tožniki so bili v družbi zaposleni, v delovnem razmerju ali pa poslovni sodelavci družbe. Preiskava se je opravljala v prostorih družbe, na računalnikih te družbe, kar lahko pripelje le do zaključka, da tožniki niso tretji v smislu 33. člena ZPOmK-1.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje – narok – opravičljiv razlog za izostanek z naroka – okvara vozila – razpis naroka v postopku odločanja o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje
Prometna situacija, ki povzroči zamudo pri dospetju na cilj, pa naj bo prometna nesreča ali okvara vozila, ni nekaj nepričakovanega. Ni sicer izključeno, da predlog za vrnitev v prejšnje stanje v primeru zamude naroka zaradi nepričakovane resne okvare vozila ne bi bil utemeljen, a bi moral predlagatelj v njem pojasniti, zakaj oziroma v kakšnem smislu je bila okvara vozila nezakrivljen dogodek resnejše narave in tudi, zakaj zamude (naroka) ni mogel odvrniti.
Oškodovanec je umaknil predlog za pregon, zato je sodišče prve stopnje z izrekom oprostilne sodbe storilo absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 5. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.
POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – NOTARIAT
VSL0082143
OZ člen 41. ZPP člen 115, 339, 339/2, 339/2-8. ZN člen 64.
darilna pogodba – ničnost pogodbe – sklenitev pogodbe – poslovna sposobnost – oblikovanje volje – sposobnost razsojanja – overitev podpisa – razsodnost v času sklenitve pogodbe – razsodnost ob overitvi podpisa – izostanek z naroka – opravičena odsotnost – možnost sodelovanja v postopku
Tožnik, ki je imel (in ima) poslovno sposobnost, v času sklenitve darilne pogodbe ni imel sposobnosti razsojanja, ki pomeni dejansko sposobnost razumeti pomen svojih dejanj oziroma sposobnost razumeti svojo izjavo poslovne volje in pravne posledice, ki jih takšna izjava povzroči. Posledica, do katere pride, če pravni posel sklene oseba, ki nima sposobnosti razsojanja, je enaka, kot če pravni posel sklene oseba, ki je poslovno nesposobna.
Z overitvijo podpisa notar potrdi pristnost podpisa pogodbenika. Overitev podpisa opravi notar in z njo potrdi, da je stranka podpis, ki se nahaja na listini, v pričo njega priznala kot svojega. Vsebino listine mora upoštevati, kolikor podpis veže overitev podpisa na izpolnitev določenih pogojev.
zapisnik – prepis zapisnika – ugovor zoper prepis zvočnega posnetka – zvočni posnetek – prepis zvočnega posnetka – pravica do vpogleda v prepis zvočnega posnetka – nepravilnost prepisa – vodstvo glavne obravnave – dovoljenost pritožbe – zavrženje pritožbe
Če stranka meni, da je zapisničarka vsebino zvočnega posnetka nepravilno zapisala (to kontrolo omogoča branje zapisnika), ima pravico ugovarjati zoper zapisnik. Z ugovorom lahko stranka doseže dvoje: predvsem korekcijo zapisnika, če pa to ne, ji daje možnost, da nepravilnost zapisnika uspešno uveljavlja v pritožbi.
USTAVNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075272
ZFPPIPP člen 405, 405/2, 405/2-1, 405/4. ZPP člen 292, 339, 339/2, 339/2-8.
osebni stečaj - odpust obveznosti - postopek ugovora proti odpustu obveznosti - narok za obravnavo ugovora - pravočasnost vloge - izostanek dolžnika z naroka - kršitev pravice do izjave - razpis novega naroka - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Dejstvo, da vloga, ki je pravočasno prispela na sodišče, ni bila istega dne posredovana sodnici, ki vodi postopek, ne more iti v škodo stranki postopka. Sodišče ima v takem primeru možnost, da po koncu naroka razpiše še en narok. Glede na konkretno situacijo, ko pa se do naroka še niti ni iztekel rok, ki ga je sodišče dalo dolžnici, da na ugovor odgovori, pa je imelo možnost narok tudi preložiti na čas po izteku roka za odgovor.
povrnitev nepremoženjske škode – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – zmanjšanje življenjske aktivnosti – prometna nesreča – voznik motornega kolesa – poškodba roke – srednje hud primer – zdrobljen zlom desne koželjnice – poškodba nožnega palca – udarnina obraza – odrgnina na obrazu – odrgnina na golenih – povrnitev pravdnih stroškov – delni uspeh v pravdi – vsaka stranka krije svoje stroške postopka – zastopanje po odvetniku – zavarovalnica kot tožena stranka
Tožnik, star 55 let, je povzročil prometno nesrečo kot voznik motornega kolesa.
Ima zmanjšane zmožnosti za nošnjo v desni roki (da je najtežje breme, ki ga še dvigne in zadrži v desnici lažje za 70 % v primerjavi s sposobnostjo pred poškodovanjem), za dela, kjer mora imeti popolno gibljivost desnega zapestja ni več zmožen, je oviran pri domačih delih v stanovanju (pospravljanje, pometanje), je znatno oviran pri vrtnih delih, manj zmožen za vsako dvoročno fizično delo, z desnico ne more čvrsto oprijemati, se ne more ukvarjati s tistimi športno rekreativnimi dejavnostmi, ki zahtevajo veliko grobo moč desnice ali popolno gibljivost desnega zapestja, je bistveno manj zmožen za delo elektromonterja, je malo oviran pri oblačenju in slačenju, je oviran pri pisanju, risanju, je malo oviran pri jedi s priborom, je oviran pri rokovanju in je bil predčasno upokojen.
Pomemben je končen znesek odškodnine za celotno nepremoženjsko škodo, ne le zneski za posamezne oblike te škode. Skupaj odmerjena odškodnina za nepremoženjsko škodo (39.000,00 EUR) predstavlja znesek 39 povprečnih mesečnih neto plač na zaposlenega v RS na dan izdaje sodbe sodišča prve stopnje.
Nepravilna je stroškovna odločitev sodbe, da vsaka stranka nosi svoje pravdne stroške, ker zanjo ni podlage v drugem odstavku 154. člena ZPP. Res je sicer, da je tožnik uspel z 51 % zahtevka, kar pa ne nudi podlage za zavzeto stališče sodbe. Pritožba utemeljeno opozarja, da tožene stranke v postopku ni zastopal odvetnik in je imel tožnik bistveno višje stroške (plačilo sodne takse, izvedenine in stroški zastopanja po odvetniku).
STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0053196
SPZ člen 67, 67/1, 67/3.
skupnost etažnih lastnikov – posel rednega upravljanja – nepravdni postopek – nujni sosporniki – stvarna legitimacija – pomanjkanje stvarne legitimacije
Ker je po ugotovitvah sodišča prve stopnje ena izmed nasprotnih udeleženk umrla že pred vložitvijo predloga za odločitev o poslu rednega upravljanja, je predlog vložen zoper napačno osebo in je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo predlog zaradi pomanjkanja stvarne legitimacije.
Tožnikove trditve, da je Ustavno sodišče z odločbo Up-258/03 in U-I-74/05 razveljavilo procesne določbe, ki določajo plačilo sodne takse kot procesno predpostavko za izvedbo postopka, ne držijo.
prekinitev postopka vpisa v sodni register – delničar – pravni interes za pritožbo – predlog za prekinitev v pritožbi
V prvostopenjskem postopku je bil edini udeleženec postopka subjekt vpisa kot predlagatelj postopka. Če pa obstaja le en udeleženec postopka, sodišče ne sme prekiniti postopka vpisa v sodni register po uradni dolžnosti, saj drugi odstavek 33. člena ZSReg že pojmovno predpostavlja obstoj več udeležencev postopka, ne le enega.
Pritožnici šele v fazi pritožbenega postopka ne moreta doseči predlagane odločitve o prekinitvi postopka. Tudi iz tega razloga jima je treba odreči pravni interes za pritožbo, ki se presoja tudi z vidika možnosti, ali bi pritožnici lahko v pritožbenem postopku izposlovali zanju ugodnejšo odločitev.