pravda - nasprotovanje zahtevku - postopek zaradi insolventnosti - priznanje terjatve v prisilni poravnavi - stroški - pravdni stroški
Ključnega pomena je, da toženka ni hotela prostovoljno izpolniti iztoževane denarne obveznosti, poleg tega pa so pravno pomembne tudi okoliščine, ki so nastopile med sodnim postopkom in jih gre pripisati izključno v sfero tožene stranke (položaj insolventnosti in priznanje iztoževane denarne terjatve v postopku prisilne poravnave). Zato sodišče druge stopnje meni, da je treba v konkretnem primeru uporabiti določbo prvega odstavka 156. člena ZPP, ki izključuje načelo uspeha v pravdi.
Sklepno torej: Vprašanje dovoljenosti konkretne pritožbe se pojavlja v zvezi s taksno obveznostjo, ki je nastala v kazenskem postopku, zato je treba glede na določbo tretjega odstavka 1. člena ZST-1 uporabiti določbe ZKP, ta pa v prvem odstavku 399. člena dovoljuje pritožbe zoper vsak sklep, izdan na prvi stopnji (če ni v ZKP izrecno določeno, da ni pritožbe), pritožbe zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog pa izrecno ne izključuje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO
VSM0022909
KZ-1 člen 49, 196, 196/1. ZDR člen 18, 18/1. ZKP člen 95, 95/1, 105, 105/2, 369, 371, 371/1, 371/1-11, 372, 373.
kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev - storilec kaznivega dejanja - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med odločilnimi dejstvi - vsebina pritožbe - neobrazloženost pritožbenega očitka - neskladje med izrekom in obrazložitvijo - kršitev kazenskega zakona - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - razlogi o odločilnih dejstvih - dokazna ocena - odgovorna oseba za izpolnjevanje obveznosti iz delovnega razmerja - subjektivni element kaznivega dejanja - odločba o kazenski sankciji - olajševalne okoliščine - odmera kazni - stroški kazenskega postopka - premoženjskopravni zahtevek
Ne glede na to, kako je znotraj družbe oziroma znotraj skupine kapitalsko in osebno povezanih družb organizirano poslovanje, je za izpolnjevanje obveznosti iz delovnega razmerja na strani delodajalca vedno pristojen in odgovoren zakoniti zastopnik delodajalca (prvi odstavek 18. člena tedaj veljavnega ZDR), kar je bil do 31. 5. 2010 obdolženi F.Ju., od tedaj dalje pa je bila to dolžnost obdolženega I.Je.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023416
ZKP člen 372, 372-5, 386.
kazenska sankcija – odločba o kazenski sankciji – preklic pogojne obsodbe – izguba samostojnosti – kršitev kazenskega zakona – prekoračitev pravice, ki jo ima sodišče po zakonu
Iz priloženega spisa in kazenskega lista za obdolženko izhaja, da je bila sodba, ki jo je sodišče prve stopnje obdolženki preklicalo, že upoštevana v drugi sodbi. V skladu z ustaljeno sodno prakso je zato izgubila svojo samostojnost in je ni mogoče preklicati.
sprejem osebe v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve
Ob izpolnjenosti zakonskih pogojev iz 1. odstavka 74. člena ZDZdr za sprejem osebe v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve, negativno mnenje socialno varstvenega zavoda zaradi prezasedenosti ni zavezujoče.
člani upniškega odbora – imenovanje članov upniškega odbora pred objavo sklepa o preizkusu terjatev – podatki insolventnega dolžnika v poslovnih knjigah – upraviteljev preizkus terjatve in ločitvene pravice po uradni dolžnosti
Pri imenovanju članov upniškega odbora pred objavo sklepa o preizkusu terjatev sodišče določi upnike z najvišjim skupnim zneskom navadnih terjatev na podlagi podatkov, ki jih izkazuje insolventni dolžnik v svojih poslovnih knjigah.
Skladno s tretjim odstavkom 298.a člena ZFPPIPP mora upravitelj namreč preizkusiti tako terjatev, kot hipoteko ali maksimalno hipoteko, s katero je terjatev zavarovana, torej se mora o terjatvi in ločitveni pravici izjaviti, ali jo priznava ali prereka. Iz osnovnega seznama preizkušenih terjatev pa nadalje izhaja, da je obe zgoraj navedeni terjatvi upravitelj prerekal, ker upnik ni predložil dokazil o njunem obstoju in višini, ločitveni pravici pa priznal z odložnim pogojem, če upnik v pravdnem postopku uspe z zahtevkom na ugotovitev obstoja terjatev. Iz navedenih dejstev izhaja, da stečajni dolžnik teh terjatev nima zavedenih v poslovnih knjigah, saj bi sicer terjatvi lahko upravitelj priznal, če bi dolžnik razpolagal z dokumentacijo, ki obstoj in višino teh terjatev izkazuje, zato te terjatve pri imenovanju članov upniškega odbora niso upoštevne.
DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSK0006490
ZPP člen 411. ZIZ člen 272, 272/2.
začasne odredbe v družinskih sporih - pogoji za začasno odredbo - korist otroka - nujnost začasne odredbe
Tožnice ni mogoče siliti, da vztraja v stanovanjski skupnosti s tožencem, če je razmere doživljala kot nevzdržne, zaradi česar je njena preselitev in zaposlitev v bližini novega bivališča življenjsko logična, preselitev otroka skupaj z njo pa razumna glede na načelno strinjanje toženca, da otrok živi z materjo in glede na vsebino poročila CSD. Z izdajo začasne odredbe je zato sodišče rešilo konflikt med staršema, do katerega je prišlo, ker je toženec nasprotoval temu, da bi bil otrok iztrgan iz dosedanjega socialnega okolja.
odgovornost dediča za zapustnikove dolgove – prior tempore potior iure – preostanek vrednosti zapuščine
Ker je vsota dolgovane glavnice in pripadajočih obresti do zaključka glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje že presegla preostanek vrednosti podedovanega premoženja, je dedinja dolžna plačati samo še ta preostanek.
USTAVNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084346
URS člen 35. OZ člen 557, 561. ZPP člen 7, 212.
pogodba o dosmrtnem preživljanju – izpolnjevanje pogodbenih obveznosti – dokaz – dokazni predlog – nedopusten dokaz – smrt – poslušanje zapustničine izjave na magnetogramu – magnetogram – dostojanstvo umrlega – pogreb – strošek pogreba – dolg zapuščine
Nosilni razlog za razvezo pogodb o dosmrtnem preživljanju je predstavljala ugotovitev, da tožnica v razmerju do zapustnice do leta 2003 svojih pogodbenih obveznosti ni izvrševala.
Pritožbeno sodišče sprejema razloge, s katerimi je prvostopno sodišče zavrnilo tožničin dokazni predlog za poslušanje zapustničine izjave na magnetogramu. S tem dokaznim predlogom je želela tožnica dokazati, da je do leta 2003 izpolnjevala svoje dolžnosti po pogodbah o dosmrtnem preživljanju, kar naj bi izhajalo iz zapustničine izjave na magnetogramu.
S predvajanjem zapustničine domnevno drugačne izjave bi bilo po prepričanju pritožbenega sodišča prekomerno poseženo v njeno dostojanstvo, zato sodišče izvedbe takšnega dokaza ne sme dopustiti.
začasni zastopnik – stroški začasnega zastopnika – pravdni stroški – dolžnost plačila – uspeh v pravdi
Začasni zastopnik plačilo za svoje delo dobi v vsakem primeru. Vnaprej mora stroške za njegovo plačilo kriti stranka, ki je začasnega zastopnika predlagala. Tudi stroški začasnega zastopnika so del pravdnih stroškov in nosijo enako usodo kot ostali pravdni stroški: o njihovi povrnitvi se odloča le na podlagi specificirane zahteve za povrnitev ter glede na uspeh v pravdi.
Kljub temu, da so izvedeni dokazi prepričljivi, logični in med seboj skladni, gre za nedopustno vnaprejšno dokazno oceno, če sodišče ne izvede tudi drugih dokazov, ki jih je predlagala nasprotna stranka, ker samo pri sebi meni, da na dokazno oceno ne bi mogli vplivati.
avtorsko delo – varovana dela – kršitev avtorskih pravic – blagovna znamka – računalniški sistem – sistem zbiranja odpadkov
Sam sistem zbiranja odpadkov (kot ločenih odpadkov), ni avtorsko delo.
Avtorsko delo je lahko le sistem X (ekološki računalniški nadzorni sistem, ki je sestavljen iz več med seboj povezanih segmentov) kot celota. Računalniški nadzorni sistem X, s katerim je upravljala družba A., d. o. o., na toženko ni bil prenesen. Toženka, ki za ločevanje odpadkov uporablja zbiralnike za posebne tekoče in trde odpadke (brez senzorjev oziroma vmesnikov povezanih v računalniški nadzorni sistem X), ki jih je kupila pri A., d. o. o., ne krši avtorskih pravic sistema X.
odškodnina – telesne bolečine – duševne bolečine – bolečine lažje intenzitete – pravno priznana škoda – nevšečnosti med zdravljenjem – strah – primarni strah – sekundarni strah – zmanjšanje življenjske aktivnosti – vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo – identično dejansko stanje – dopustni ugovori – deljena odgovornost – dokazni postopek – zavrnitev dokaznega predloga – nerelevanten dokaz – sklep procesnega vodstva – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V primeru identičnega dejanskega stanja je pravdno sodišče vezano na pravnomočno kazensko sodbo glede ugotovitve tistih dejstev, od katerih je bila v kazenskem postopku odvisna odločitev, da obstaja kaznivo dejanje in kazenska odgovornost. Toženec tako ne more več ugovarjati, da ni vzročne zveze med njegovim dejanjem in nastalo posledico (iz izreka kazenske sodbe izhaja, da je toženec tožnika od zadaj s pestjo roke močno udaril v levo ramo, zaradi česar se je tožnik opotekel in z levo ramo udaril ob rob mize in nato padel na tla), dopusten pa je ugovor o obstoju deljene odgovornosti.
lastninska pravica – pridobitev lastninske pravice – družbena lastnina – pravica uporabe – prenos pravice uporabe – odločba pristojnega organa – dovoljenje za gradnjo na zemljišču v družbeni lastnini – gradnja garaže – lastninjenje
Ob ugotovitvi, da je nepremičnino v družbeni lastnini dejansko uporabljal pravni prednik tožeče stranke (in kasneje ona sama) ter na njej izvrševal pravico uporabe tudi v času uveljavitve ZLNDL, je pravilen zaključek prvostopenjskega sodišča, da se je takšna pravica uporabe preoblikovala v lastninsko pravico.
Za (molčeči) preklic oporoke gre tudi tedaj, kadar oporočitelj oporoko uniči na način, da prečrta tekst, in to tudi v primeru, če (na takšen način) oporoko uniči druga oseba, z vednostjo in odobritvijo oporočitelja.
vročitev sklepa o izvršbi – vročilnica – javna listina – podpis vročilnice – dokazno breme – razveljavitev potrdila o pravnomočnosti – dokazni standard – dokazni predlog – delna ustavitev izvršilnega postopka – delni umik predloga za izvršbo – pravni interes za pritožbo
Ker ima vročilnica dokazno moč javne listine, je trditveno in dokazno breme na strani stranke, ki izpodbija njeno verodostojnost. Stranka, ki vročilnico kot javno listino dokazno izpodbija, mora doseči višji dokazni standard, ob odsotnosti posebnih okoliščin za oceno pristnosti podpisa pa je nujno potrebno tudi sodelovanje izvedenca.
Umik predloga za izvršbo (v celoti ali delno) je dispozitivno dejanje upnika in sodišče o tem izda sklep, ki ima deklaratorno naravo. Je odločitev, ki je dolžnici v korist, zaradi česar nima pravnega interesa za pritožbo zoper tak sklep.
Materialnopravno pobotanje po Obligacijskem zakoniku je dvostransko pobotanje, ki ima namen odpraviti dvakratno izpolnjevanje istovrstnih obveznosti med istima strankama.
Pobotajo se lahko (nastop posledic pobota) le zapadle terjatve, zato tudi drugi odstavek 312. člena OZ določa, da se po izjavi o pobotu šteje, da je pobot (posledice pobota) nastal takrat, ko so se stekli pogoji za pobot, torej v tem primeru ob zapadlosti terjatev. Zato stališče sodišča, da izjave toženke z dne 1.6.2008 ni šteti za pobotno izjavo, pač pa le za predlog pokrivanja, ni pravilno, posebej tudi upoštevaje dogovor iz najemne pogodbe, ki se je v praksi izvajal tako, da sta stranki redno vršili pobot medsebojnih denarnih terjatev.
smrt pravdne stranke – prekinitev pravdnega postopka – zavrnitev dokaznega predloga – vnaprejšnja dokazna ocena – poslovna sposobnost – razsodnost – demenca – kršitev načela kontradiktornosti – dokazna ocena
Sodišče lahko zavrne dokazni predlog, ne samo, kadar je ta prepozen, ampak tudi, če predlagani dokaz ni primeren, če je stranka, ki je dokaz predlagala, zatrjevano dejstvo že dokazala ali kadar poskuša dokazati dejstvo, ki ni odločilno oziroma pravno pomembno. V vsakem primeru pa mora sodišče zavrnitev dokaznega predloga jasno in razumno obrazložiti. Sodišče prve stopnje te zahteve ni upoštevalo. Potem ko je že izvedlo večino dokazov, je ostale dokazne predloge, med njimi zaslišanje več prič, imenovanje izvedencev grafološke in gradbene stroke, različne poizvedbe in tudi določitev novega izvedenca medicinske – psihiatrične stroke, zavrnilo s pojasnilom, da „so vsa pravno pomembna vprašanja dovolj razjasnjena in da izvedba dodatnih dokazov ne bi vplivala na sprejeto dokazno oceno“. Takšna obrazložitev ni sprejemljiva in je ni mogoče preizkusiti. Še več, pomeni arbitrarno vnaprejšnjo dokazno oceno, ki v pravdnem postopku ni dopustna.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0067746
OZ člen 179. ZPP člen 318, 318/1, 318/1-4, 338, 338/2, 359.
zamudna sodba – povrnitev nepremoženjske škode – agresiven napad – udarec – nevšečnosti med zdravljenjem – primarni strah – sekundarni strah – integriteta – poseg v osebnostno pravico do integritete – pravno priznana škoda
Glede na to, da je tožnik utrpel le udarce in niti navajal ni, da bi se v zvezi s tem kaj zdravil, mu ne gre odškodnina za nevšečnosti tekom zdravljenja niti odškodnina za t. i. sekundarni strah. Ker pa je šlo za nenaden, agresiven napad, je upravičen do odškodnine za t. i. primaren strah, za katerega pa povsem zadostuje na 400,00 EUR odmerjena odškodnina.
Ob uradnem preizkusu materialno pravne pravilnosti izpodbijane sodbe je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je sodišče prve stopnje s tem, ko je tožniku, ker mu je toženec pošiljal sms-je, dal v poštni nabiralnik dva članka, nabil na hišo sporočilo in zaradi prekinitve razmerja dosodilo 1.500,00 EUR odškodnine za strah, zmotno uporabilo materialno pravo – 179. člen OZ. Ob pravilni uporabi materialnega prava bi mu lahko šla odškodnina zaradi posega v osebnostno pravico do integritete.
Odškodnina za duševne bolečine zaradi prekinitve razmerja ni pravno priznana škoda.
odškodninska odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - plačilo sodnih taks
Ob upoštevanju odločbe Ustavnega sodišča RS U-I-191/14-16 z dne 12. 2. 2015 sodišče oprosti stranko plačila taks v celoti tudi v primeru, če ne prejema denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa in ne izpolnjuje zakonskih pogojev za prejemanje, če bi bila tudi z delnim plačilom občutno zmanjšana sredstva za preživljanje. Merilo občutnega zmanjšanja sredstev, s katerimi se preživljajo prosilec in družinski člani, je sodna praksa napolnila tako, da upošteva znesek dvakratnika (ali manj) osnovnega zneska minimalnega dohodka. To merilo je odločilno tudi za presojo o delni oprostitvi plačila sodnih taks (2. odstavek 11. člena ZST-1). Dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka je v času izdaje izpodbijane odločbe znašal 541,64 EUR. Tožeča stranka zgoraj navedeni cenzus presega, saj je povprečni mesečni dohodek na družinskega člana višji, zato tožeča stranka ni upravičena do oprostitve plačila sodnih taks v celoti.