procesna legitimacija – statusno preoblikovanje – upravičenost za vložitev ugovora
V predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine in posledično v sklepu o izvršbi je opredeljen dolžnik kot fizična oseba, zaradi česar pravna oseba, ki je bila ustanovljena zaradi statusnega preoblikovanja samostojnega podjetnika, s prenosom podjetja nanjo ni (procesno) legitimirana za vložitev ugovora.
S prenosom preidejo na družbo podjetje podjetnika ter pravice in obveznosti podjetnika v zvezi s podjetjem in družba kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim podjetjem podjetnika, vendar pa morebitna stvarna legitimacija sama po sebi še ne pomeni tudi procesne legitimacije za vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi, saj je sodno varstvo namenjeno zagotavljanju varstva pravic osebe, zoper katero je kot dolžnika izdan sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine.
Razlog za preklic darilne pogodbe je lahko tudi moralno zavržno ravnanje obdarjenca proti darovalčevemu zakoncu, vendar je pri tem relevantno samo časovno obdobje, preden je med pogodbenikoma prišlo do spora.
Ni bistveno, koliko prič in drugih dokazov ponudi posamezna stranka v pravdi, pač pa je pomembna vsebina in teža dokazov ter njihova dokazna vrednost.
ZAVAROVALNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076811
ZOZP člen 7, 7/3. OZ člen 149, 153, 153/1, 153/2. ZPP člen 204, 204/1, 341, 355.
regresni zahtevek - obvezno zavarovanje v prometu - tehnična brezhibnost vozila - splošni pogoji pogodbe - domneva - neopravljen tehnični pregled - izguba zavarovalnih pravic - omejitev regresnega zahtevka - zavarovalna pogodba - oprostitev odgovornosti - zmotna uporaba materialnega prava - obvestitev drugega o pravdi
V Splošnih pogojih določena domneva, kdaj se vozilo ne šteje kot tehnično brezhibno (tj. ko nima tehničnega pregleda), zavarovalnici le olajšuje dokazovanje v takšnih primerih. Tako oblikovana določba pa zavarovalnici vseeno ne preprečuje dokazovanja, da vozilo ni bilo tehnično brezhibno v času škodnega dogodka kljub opravljenemu tehničnemu pregledu.
Pritožbeno sodišče ne more samo dopolniti postopka, saj bi s tem pravno relevantna dejstva prvič ugotavljalo šele v pritožbenem postopku, s čimer bi strankama odvzelo pravico do pritožbe. V konkretnem primeru bi to pomenilo, da bi celoten postopek dokazovanja izvedlo sodišče druge stopnje, kar pa presega v zakonu dana pooblastila pritožbenega sodišča.
prodaja nepremičnine - obremenitve nepremičnine - ugovor tretjega
Stavbna pravica, stvarne služnosti in osebne služnosti, ki so nastale pred zastavno pravico upnika, s prodajo nepremičnine v postopku izvršbe ostanejo, medtem ko ostale (vpisane v zemljiško knjigo za tem, ko je bila vpisana pravica zastavnih upnikov) ugasnejo. Iz te določbe jasno izhaja, da obstoj stavbne pravice in osebnih ter stvarnih služnosti ne glede na čas nastanka, ne omogoča ugovora tretjega in za postopek izvršbe te pravice ne predstavljajo nikakršne ovire.
STEČAJNO PRAVO – SODNE TAKSE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070059
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 385, 385/1. ZPP člen 137, 137/1. ZST-1 člen 3, 5, 5/1, 5/1-1, 34, 34/1.
osebni stečaj – sodna taksa za pritožbo – pooblaščenec – vročitev plačilnega naloga – vpliv začetka stečaja na pooblastilo
V primeru, če ima taksni zavezanec v postopku, v katerem je dolžan plačati sodno takso, pooblaščenca, se plačilni nalog vroči pooblaščencu.
Dolžnik, ki je fizična oseba, z dnem začetka postopka osebnega stečaja ni prenehal, delno mu je le omejena poslovna sposobnost v zvezi s premoženjem, ki je namenjeno za poplačilo upnikov. Dolžnik je tudi v glavnem postopku stranka glavnega postopka. V primeru odločanja o začetku postopka osebnega stečaja, pooblastilo, ki ga je dal dolžnik odvetniku za zastopanje v tem postopku, z nastankom pravnih posledic začetka stečajnega postopka ne preneha.
sprejem osebe v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve
Ob izpolnjenosti zakonskih pogojev iz 1. odstavka 74. člena ZDZdr za sprejem osebe v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve, negativno mnenje socialno varstvenega zavoda zaradi prezasedenosti ni zavezujoče.
člani upniškega odbora – imenovanje članov upniškega odbora pred objavo sklepa o preizkusu terjatev – podatki insolventnega dolžnika v poslovnih knjigah – upraviteljev preizkus terjatve in ločitvene pravice po uradni dolžnosti
Pri imenovanju članov upniškega odbora pred objavo sklepa o preizkusu terjatev sodišče določi upnike z najvišjim skupnim zneskom navadnih terjatev na podlagi podatkov, ki jih izkazuje insolventni dolžnik v svojih poslovnih knjigah.
Skladno s tretjim odstavkom 298.a člena ZFPPIPP mora upravitelj namreč preizkusiti tako terjatev, kot hipoteko ali maksimalno hipoteko, s katero je terjatev zavarovana, torej se mora o terjatvi in ločitveni pravici izjaviti, ali jo priznava ali prereka. Iz osnovnega seznama preizkušenih terjatev pa nadalje izhaja, da je obe zgoraj navedeni terjatvi upravitelj prerekal, ker upnik ni predložil dokazil o njunem obstoju in višini, ločitveni pravici pa priznal z odložnim pogojem, če upnik v pravdnem postopku uspe z zahtevkom na ugotovitev obstoja terjatev. Iz navedenih dejstev izhaja, da stečajni dolžnik teh terjatev nima zavedenih v poslovnih knjigah, saj bi sicer terjatvi lahko upravitelj priznal, če bi dolžnik razpolagal z dokumentacijo, ki obstoj in višino teh terjatev izkazuje, zato te terjatve pri imenovanju članov upniškega odbora niso upoštevne.
ZST-1 člen 36, 36/1. ZST-1 tarifna številka 1111, 1112. ZPP člen 154, 154/2, 156, 158.
stroški postopka – umik tožbe – delni umik tožbe – izpolnitev zahtevka – zamuda z umikom tožbe po iz po lnitvi zahtevka – zakrivljeno ravnanje stranke – povrnitev pravdnih stroškov – krivdno načelo – sodna taksa – vrednost spornega predmeta – vrnitev sodne takse – vrnitev preveč plačane sodne takse – pravica do vrnitve sodne takse – plačilo sodne takse za sodno dejanje, ki ni bilo opravljeno – končanje postopka
Stališče sodišča prve stopnje, da v primeru „zamude“ z umikom tožeča stranka izgubi pravico do povrnitve vseh stroškov postopka, je zmotno. Tožeči stranki v takem primeru pripadajo potrebni stroški postopka od vložitve tožbe do umika tožbe, če pa umik ni neposredno sledil izpolnitvi zahtevka, pa se položaj presoja (tudi) po 156. členu ZPP. Zamuda z umikom tožbe po izpolnitvi zahtevka je tipično zakrivljeno ravnanje stranke.
Postopek se z delnim umikom tožbe ni končal in dejanski stan iz tarifne št. 1112 ZST-1 ni podan.
zavrženje pritožbe - rok za pritožbo - zamuda roka
Izpodbijana zamudna sodba je bila vročena toženi stranki s t. i. fikcijo v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 142. člena ZPP. Iz obvestila (vročilnice) izhaja, da ob poskusu vročitve pisanja ni bilo mogoče osebno vročiti naslovniku, zato je bilo v hišnem predalčniku tožene stranke 5. 3. 2015 puščeno obvestilo, v katerem je bilo navedeno, kje je pisanje in rok 15 dni, v katerem ga mora dvigniti. Tožena stranka pisanja ni dvignila v 15 dneh, odkar ji je bilo puščeno obvestilo, zato ji je bilo po preteku tega roka pisanje puščeno v hišnem predalčniku. V skladu s četrtim odstavkom 142. člena ZPP se šteje, da je v primeru, če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh, vročitev opravljena po poteku tega roka, na kar se naslovnika tudi opozori. V konkretnem primeru se torej šteje, da je bila vročitev zamudne sodbe opravljena z iztekom 15. dneva od obvestila, to je v petek 20. 3. 2015, in je tako 21. 3. 2015 začel teči rok za vložitev pritožbe. Tožena stranka je pritožbo sodišču poslala priporočeno 13. 4. 2015, kar je prepozno (15-dnevni rok za pritožbo se je iztekel v soboto 4. 4. 2015). Ker pritožbe, kot prepozno vložene, ni zavrglo že sodišče prve stopnje, je to storilo pritožbeno sodišče v skladu s 352. členom ZPP.
odgovornost dediča za zapustnikove dolgove – prior tempore potior iure – preostanek vrednosti zapuščine
Ker je vsota dolgovane glavnice in pripadajočih obresti do zaključka glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje že presegla preostanek vrednosti podedovanega premoženja, je dedinja dolžna plačati samo še ta preostanek.
DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSK0006490
ZPP člen 411. ZIZ člen 272, 272/2.
začasne odredbe v družinskih sporih - pogoji za začasno odredbo - korist otroka - nujnost začasne odredbe
Tožnice ni mogoče siliti, da vztraja v stanovanjski skupnosti s tožencem, če je razmere doživljala kot nevzdržne, zaradi česar je njena preselitev in zaposlitev v bližini novega bivališča življenjsko logična, preselitev otroka skupaj z njo pa razumna glede na načelno strinjanje toženca, da otrok živi z materjo in glede na vsebino poročila CSD. Z izdajo začasne odredbe je zato sodišče rešilo konflikt med staršema, do katerega je prišlo, ker je toženec nasprotoval temu, da bi bil otrok iztrgan iz dosedanjega socialnega okolja.
ZDR-1 člen 4, 18, 75, 200. ZDR člen 73. ZPP člen 213.
sprememba delodajalca - reintegracija
Tožnica je skupaj z drugimi delavci prešla od tožene stranke (delodajalca prenosnika) k delodajalcu prevzemniku, ki je prevzel delavce od tožene stranke po sporazumu o prevzemu delavcev, izvedenem po prvem odstavku tedaj veljavnega 73. člena ZDR. Ker je bila tožnica od 1. 1. 2015 dejansko in ne le formalno delavka delodajalca prevzemnika, ji že iz tega razloga od 1. 1. 2015 dalje ni mogoče priznati obstoja delovnega razmerja in vseh pravic iz delovnega razmerja pri delodajalcu prenosniku, saj delavec ne more biti v delovnem razmerju pri dveh delodajalcih (za polni delovni čas) hkrati.
V tem primeru ne pride v poštev določba 18. člena ZDR-1 (oz. enaka določba 16. člena ZDR) o domnevi obstoja delovnega razmerja, po kateri se v primeru spora o obstoju delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem domneva, da delovno razmerje obstaja, če obstajajo elementi delovnega razmerja. Ta določba pride v poštev v drugačnih primerih kot je obravnavani – npr. v sporih, v katerih delavec opravlja delo na podlagi civilnih pogodb, čeprav so podani vsi elementi delovnega razmerja in bi se delo moralo opravljati na podlagi pogodb o zaposlitvi, ali če delavec dela „na črno“ brez prijave v zavarovanje ipd.
vloga – popolna tožba – pravica do pravnega varstva
V pritožbi zoper sklep izvršilnega sodišča VL 40846/2015 z dne 5. 5. 2015 je tožnik navajal dejansko podlago tožbenega zahtevka in pritožbi priložil tudi listine. To vlogo je prvostopenjsko sodišče očitno spregledalo, na kar pravilno opozarja pritožnik, zato je tudi ni presojalo v smislu zadostne trditvene podlage za formalno popolnost tožbe. Ni pomembno, v kateri vlogi stranka dopolni svoje navedbe o obstoju (in utemeljenosti) tožbenega zahtevka. Važno je, da sodišče s trditvenim gradivom razpolaga. Preizkusa, ali je to gradivo zadostno za presojo formalne popolnosti tožbe (in ne za presojo sklepčnosti tožbe) prvostopenjsko sodišče očitno ni opravilo. Sodišče mora namreč presojati vse razpoložljivo, pravočasno predloženo spisovno gradivo in se do njega (oziroma do trditev strank v njih) opredeliti, v nasprotnem primeru stranki krši ustavno pravico do pravnega varstva iz 22. člena Ustave.
ZPP člen 112, 112/1, 274. OZ člen 367. ZKP člen 105, 105/3.
zavrženje tožbe - rok za vložitev tožbe - zamuda roka - napotitev upnika na pravdo - stvarna pristojnost sodišča
Sodišče prve stopnje je izdalo izpodbijani sklep o zavrženju tožbe na podlagi ugotovitve, da je skladno z določbo prvega odstavka 112. člena ZPP tožeča stranka vlogo, ki je vezana na rok (tožbo), poslala nepristojnemu sodišču, zaradi česar si ni zavarovala roka iz 367. člena OZ. Zavzelo je stališče, da bi morala tožba prispeti na pristojno delovno sodišče pred potekom trimesečnega roka od pravnomočnosti odločbe, s katero je bila tožeča stranka napotena na pravdo. Takšno stališče sodišča prve stopnje je zmotno. Skladno s 367. členom OZ se v primeru, da sodišče napoti upnika, naj svojo terjatev uveljavlja v pravdnem postopku, upnik pa vloži tožbo v treh mesecih od pravnomočnosti odločbe, šteje, da je bilo zastaranje pretrgano že s prvo tožbo (oziroma smiselno z uveljavljanjem premoženjskopravnega zahtevka v kazenskem postopku). Pri trimesečnem roku iz citiranega člena ne gre za prekluzivni rok, temveč za zastaralni rok. Vložitev tožbe v predmetni zadevi ni vezana na prekluzivni rok. Ker je zaradi zmotne uporabe materialnega prava ostalo stanje nepopolno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
obrazložitev sklepa – sklicevanje na razloge iz obrazložitve sklepa, ki je bil izdan v paralelnem postopku – postopek za ureditev razmerij med solastniki – delitev solastnine – navidezna solastnina – etažna lastnina – odločanje o načinu uporabe solastne nepremičnine – predhodno vprašanje
Sklicevanje na obrazložitev sklepa, ki je bil izdan v paralelnem postopku, ni kršitev postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, vendar pod pogojem, da je šlo za postopek med istima strankama in da je bil sklep, na katerega se sodišče sklicuje, izdan istočasno.
Ker je bila s pravnomočno sodno odločbo vzpostavljena etažna lastnina, ni pravne podlage, s katero bi predlagatelj lahko uspel s predlogom, da se določi način uporabe nepremičnine, ki je v etažni lastnini nasprotnega udeleženca.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0014931
ZVZD člen 5, 8. OZ člen 131, 131/1, 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - krivdna odgovornost delodajalca - soprispevek oškodovanca
Tožnik (zidar) se je poškodoval na delu, ko sta s sodelavcem v kopalnici dvigovala roko steklene volne in se je tožnik spotaknil najprej z desno nogo, nato pa z levo nogo na ceveh, ki so ležale na tleh. Prvotožena stranka ni poskrbljeno za varno delo okolje, saj cevi niso bile zadostno fiksirane, v kopalnici pa ni bilo ustrezne svetlobe, ki bi tožniku omogočala dober pregled nad tlemi, po katerih se je gibal, ko je nosil stekleno volno s sodelavcem. Zato je podana krivdna odgovornost prvotožene stranke. Tožnik je opozoril nadrejenega, da je kopalnica pretemna, kljub temu pa je zaradi navodil nadrejenega odšel s sodelavcem v temno in nerazsvetljeno kopalnico, zato bi moral biti pri hoji bolj previden in bi moral glede na izkušnje predvidevati, da se lahko na tleh kopalnice, ki je bila v izgradnji, nahaja gradbeni material. Zato je tožnik za nesrečo sokriv v višini 10 %.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0053167
ZZK-1 člen 6, 6/2, 8. SPZ člen 9. OZ člen 86, 86/1. ZPP člen 192.
menjalna pogodba – ničnost – nemoralnost – zemljiška knjiga – vpis v zemljiško knjigo – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – dobra vera – domneva dobre vere – pridobitev lastninske pravice – eventualno sosporništvo
Že samo dejstvo, da je prvo toženka izdala (denacionalizacijsko) odločbo z dne 6. 4. 1993, s katero je bila predmetna nepremičnina vrnjena v last tožnici, ne pušča nobenega dvoma glede njenega zavedanja (in posledične slabovernosti) v času sklepanja predmetne menjalne pogodbe z drugo toženko (to je dne 2. 11. 2009), da ni lastnica parcele.
S tem, ko je tožnica dopolnila tožbeni zahtevek, v konkretnem primeru ne gre za spremembo tožbe, temveč za njeno dopolnitev in je sodišče prve stopnje brez podlage dopustilo spremembo tožbe. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi prvotožene strankeugodilo in sklep o dovolitvi spremembe tožbe razveljavilo.
Odločitev o tem, da bo delo zaradi premestitve javnega uslužbenca bolj učinkovito oziroma bolj smotrno, lahko sprejme le delodajalec, sodišče pa za presojo racionalnosti oziroma primernosti te odločitve ni pristojno. Vendar pa je za zakonitost premestitve po 3. točki drugega odstavka 149. člena ZJU poleg zahteve po ustrezni obrazloženosti sklepov o premestitvi pomembno, da zatrjevani razlog za premestitev obstaja oziroma da ni navidezen. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožena stranka v sodnem postopku ni dokazala, da je bila premestitev tožnika potrebna zaradi zagotovitve bolj učinkovitega in bolj smotrnega dela organa, zato je tožbeni zahtevek v delu, ki se nanaša na razveljavitev sklepa tožene stranke o premestitvi tožnika na drugo delovno mesto, potrjenega s sklepom Komisije za pritožbe, utemeljen.
Delovno sodišče ni pristojno za odločanje v sporih v zvezi z imenovanjem javnih uslužbencev v naziv. Sodno varstvo pravic in obveznosti javnih uslužbencev v državnih organih in organih lokalnih skupnosti v petem in šestem odstavku 24. člena ZJU ni določeno zgolj z vidika vrste oziroma poimenovanja dokončne odločitve v predhodnem postopku pri delodajalcu, temveč je vezano tudi na vsebino pravic in obveznosti, na katere se odločitev nanaša. Za določitev stvarne pristojnosti sodišča je treba upoštevati, ali gre za odločitev o pravici oziroma obveznosti iz delovnega razmerja oziroma ali gre za odločitev, ki ima značaj upravnega akta (upravne odločbe). Na podlagi tretjega odstavka 84. člena ZJU se uradnik imenuje v naziv z odločbo, za odločanje o tem pa je pristojno sodišče v upravnem sporu glede na določbo 2. člena ZUS-1 v zvezi s šestim odstavkom 24. člena ZJU. Zato je v tem delu pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo in III. in IV. točko sodbe razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, ki bo v nadaljnjem postopku moralo postopati skladno z določbami ZPP o stvarni nepristojnosti.
oprostitev plačila sodnih taks - predlog za oprostitev plačila sodnih taks - izjava o premoženjskem stanju - nepopolna vloga
Sodišče bi moralo najprej odločiti o predlogu za taksno oprostitev, saj je od izida tega odločanja odvisno, ali bo do izterjave (neplačane in dolžne) takse, kot je urejajo določbe 34. do 35. člena ZST-1, sploh prišlo. Sodišče prve stopnje ni tako ravnalo in je zato nepravilno, najmanj preuranjeno uporabilo določbo 34. člena ZST-1, ki se nanaša na pozivanje k plačilu takse s plačilnim nalogom, kot tudi določbo 34.a člena ZST-1, ki določa postopek odločanja o ugovoru zoper plačilni nalog.