odvzem poslovne sposobnosti – postavitev začasnega skrbnika – skrbništvo za posebne primere – varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu – poseg v integriteto posameznika
Napačno je stališče, da mora CSD nasprotnemu udeležencu postaviti začasnega skrbnika v vsakem primeru, če se postopek odvzema poslovne sposobnosti začne po uradni dolžnosti potem, ko je kazensko sodišče poslalo nepravdnemu sodišču sklep, s katerim je obdolžencu (nasprotnemu udeležencu v tem postopku) izreklo varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu.
postopek za delitev solastne nepremičnine – stroški postopka – sorazmerno velikosti solastninskih deležev
Glede delitve solastnine ZNP določa, da skupne stroške postopka trpijo solastniki v sorazmerju z velikostjo solastninskih deležev. Tako je stroške med udeležence postopka sodišče prve stopnje tudi pravilno porazdelilo.
ZGD-1 člen 17, 23, 23/2, 27, 27/4. ZSReg člen 11, 11/1, 11/2, 37, 37/1, 37/2.
firma - fantazijski dodatek - morala - nedovoljene sestavine - varstvo firme - postopek vpisa v sodni register - postopek s pritožbo
Firma ne sme vsebovati besed ali znakov, ki nasprotujejo morali. Fantazijska sestavina vpisane firme „A.“ samo po sebi ne vsebuje besede, ki bi nasprotovala morali. Kot tako bi jo bilo mogoče obravnavati, če bi vsebovala besede, ki neopredeljenemu v krogu oseb vzbudi negativno vrednostno sodbo oziroma, ki sama zase pomeni negativno vrednostno razmerje do občečloveških vrednot v družbi. Zato pri presoji, ali besede, vsebovane v firmi, nasprotujejo morali, ni relevantno, ali se nekdo v fantazijski sestavini firme prepozna kot oseba, po kateri je bila ta fantazijska sestavina (kot skovanka dela imena in priimka) izbrana, niti notranji vzgibi ustanovitelja družbe pri izbiri fantazijske sestavine firme.
Zoper sklep, s katerim sodišče dopusti spremembo tožbe, ni posebne pritožbe (sedmi odstavek 185. člena ZPP). Po 363. členu ZPP pritožba zoper sklep ni dovoljena, če je v zakonu določeno, da pritožbe ni, kot tudi če je določeno, da ni posebne pritožbe - v takem primeru se sme odločitev sodišča prve stopnje izpodbijati samo s pritožbo zoper končno odločbo, ne pa s pritožbo zoper sklep procesnega vodstva (sklep o dopustitvi spremembe tožbe).
Sporna je le protipravnost toženkinih dejanj, a je pritožbeno sodišče že v citiranih sklepih opozorilo tudi, da toženka za poseg v navedeni parceli tožnika (v tožnikovo (so)posest) ni imela podlage, saj je bila toženka dolžna (po sodbi z dne 23. 11. 2007 Okrajnega sodišča v Ljubljani) navedene posege izvršiti na dovozni poti, in ne na navedenih parcelah tožnika.
ZDru-1 člen 5, 5/1, 40, 40/1. ZFPPIPP člen 245, 245/1, 245/2. ZPP člen 86, 86/4, 133, 133/1, 139, 139/3, 202, 343, 343/4.
nedovoljena pritožba – zavrženje pritožbe – pravni interes za pritožbo – začetek stečajnega postopka nad društvom – pooblaščenci – pooblastilo za zastopanje – prenos pooblastil na upravitelja – zakoniti zastopnik društva – predlog za obnovo postopka – obnova postopka – sosporniški intervenient – vročanje pisanj – vročanje pravnim osebam, ki se vpisujejo v register – vročanje društvom – način vročanja – pravniški državni izpit
Začetek stečajnega postopka nad tožencem (društvom) je dejstvo, kakor je tudi dejstvo, da je z začetkom stečajnega postopka zastopnik društva stečajni upravitelj. Navedenega dejstva tudi obnova postopka pred sodiščem prve stopnje glede ugotovitve ničnosti/neveljavnosti zapisnika izrednega občnega zbora z dne 2. 3. 2014 oziroma dopustitev sodelovanja pritožnika (sosporniškega intervenienta) v postopku pred sodiščem prve stopnje ne more spremeniti. Izkaže se, da pritožnik nima pravnega interesa za pritožbo.
povrnitev nepremoženjske škode – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – zmanjšanje življenjske aktivnosti – prometna nesreča – voznik motornega kolesa – poškodba roke – srednje hud primer – zdrobljen zlom desne koželjnice – poškodba nožnega palca – udarnina obraza – odrgnina na obrazu – odrgnina na golenih – povrnitev pravdnih stroškov – delni uspeh v pravdi – vsaka stranka krije svoje stroške postopka – zastopanje po odvetniku – zavarovalnica kot tožena stranka
Tožnik, star 55 let, je povzročil prometno nesrečo kot voznik motornega kolesa.
Ima zmanjšane zmožnosti za nošnjo v desni roki (da je najtežje breme, ki ga še dvigne in zadrži v desnici lažje za 70 % v primerjavi s sposobnostjo pred poškodovanjem), za dela, kjer mora imeti popolno gibljivost desnega zapestja ni več zmožen, je oviran pri domačih delih v stanovanju (pospravljanje, pometanje), je znatno oviran pri vrtnih delih, manj zmožen za vsako dvoročno fizično delo, z desnico ne more čvrsto oprijemati, se ne more ukvarjati s tistimi športno rekreativnimi dejavnostmi, ki zahtevajo veliko grobo moč desnice ali popolno gibljivost desnega zapestja, je bistveno manj zmožen za delo elektromonterja, je malo oviran pri oblačenju in slačenju, je oviran pri pisanju, risanju, je malo oviran pri jedi s priborom, je oviran pri rokovanju in je bil predčasno upokojen.
Pomemben je končen znesek odškodnine za celotno nepremoženjsko škodo, ne le zneski za posamezne oblike te škode. Skupaj odmerjena odškodnina za nepremoženjsko škodo (39.000,00 EUR) predstavlja znesek 39 povprečnih mesečnih neto plač na zaposlenega v RS na dan izdaje sodbe sodišča prve stopnje.
Nepravilna je stroškovna odločitev sodbe, da vsaka stranka nosi svoje pravdne stroške, ker zanjo ni podlage v drugem odstavku 154. člena ZPP. Res je sicer, da je tožnik uspel z 51 % zahtevka, kar pa ne nudi podlage za zavzeto stališče sodbe. Pritožba utemeljeno opozarja, da tožene stranke v postopku ni zastopal odvetnik in je imel tožnik bistveno višje stroške (plačilo sodne takse, izvedenine in stroški zastopanja po odvetniku).
STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0053196
SPZ člen 67, 67/1, 67/3.
skupnost etažnih lastnikov – posel rednega upravljanja – nepravdni postopek – nujni sosporniki – stvarna legitimacija – pomanjkanje stvarne legitimacije
Ker je po ugotovitvah sodišča prve stopnje ena izmed nasprotnih udeleženk umrla že pred vložitvijo predloga za odločitev o poslu rednega upravljanja, je predlog vložen zoper napačno osebo in je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo predlog zaradi pomanjkanja stvarne legitimacije.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – pogoji za oprostitev plačila sodnih taks na podlagi sodne odločbe – stranka ni prejemnica denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa in ne izpolnjuje zakonskih pogojev zanjo – odločba Ustavnega sodišča RS – občutno zmanjšana sredstva za preživljanje – pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev – dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka – delna oprostitev plačila sodne takse – obročno plačilo sodne takse
Tožeča stranka razpolaga z mesečnim dohodkom v višini 1.150,00 EUR, torej z dohodkom, ki več kot za 100 % presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki je določen z ZSVarPre. Glede na navedeno je tožnica neutemeljeno zahtevala, da jo sodišče v celoti oprosti plačila takse za pritožbo. Ne glede na navedeno je sodišče tožnico delno oprostilo plačila sodne takse, in sicer za 837,00 EUR, tako da znaša njena taksna obveznost za pritožbo 1.500,00 EUR, in ji hkrati dovolilo, da ta znesek sodne takse plača v petih mesečnih obrokih po 300,00 EUR. Pri tem je zavzelo pravilno stališče, da bo glede na njen razpoložljivi mesečni dohodek zmogla plačilo posameznih obrokov, saj ji bo kljub njihovemu plačilu še vedno ostal dohodek, ki občutno presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka.
ZFPPIPP člen 103, 103/4, 103/4-3, 226, 226, 226/4, 226/4-5, 226/4-5(3), 226/4-6, 291, 366, 366/1, 371, 371/9, 371/10. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 7.
ugovor ločitvenega upnika proti načrtu razdelitve posebne razdelitvene mase - nadomestilo upravitelju - izračun nadomestila - matematični izračun višine nadomestila - regresivna lestvica - posebna stečajna masa - stroški v zvezi z unovčenjem posebne stečajne mase - več posebnih razdelitvenih mas - enoten postopek unovčenja in razdelitve stečajne mase - odsotnost splošne stečajne mase - stroški računovodskih izkazov - sorazmerni del nadomestila upravitelju - terjatve, ki se plačajo iz posebne razdelitvene mase
Ali sorazmerni del stroškov postopka bremeni tudi posebno stečajno maso v skladu s 5. točko četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP, je odvisno od odgovora na vprašanje, ali splošna stečajna masa obstoja ali ne.
Za izračun nadomestila po 7. členu Pravilnika je treba šteti kot enoten postopek unovčenja in razdelitve stečajne mase ne glede na to, da se je stečajna masa unovčevala postopoma in izvajala razdelitev skozi več delnih razdelitev. Slednje naziranje je treba upoštevati tudi, ko je bila izvedena razdelitev ločitvenim upnikom po več posebnih razdelitvenih masah. Na drugačno odločitev ne more vplivati niti upraviteljevo stališče, da je za vsako premoženje, ki je predmet ločitvene pravice, treba oblikovati posebno stečajno maso. Na navedeno pravno ureditev, upoštevanje skupne osnove več posebnih stečajnih mas za izračun nadomestila, ne vpliva.
Matematični izračun višine nadomestila je različen, če seštejemo vse osnove za odmero nadomestila ali izračunamo nadomestilo od vsake osnove posebej. Lestvica v prvem odstavku 7. člena Pravilnika je regresivna, kar pomeni, da se znesek nadomestila pri višjih vrednostih nadomestila sorazmerno znižuje.
STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071122
SPZ člen 77. ZPP člen 185, 185/1.
sodna ureditev meje – kriterij močnejše pravice – poziv geodetske uprave – udeleženci – razširitev predloga
Predlagateljica je bila pozvana s strani geodetske uprave, da vloži predlog za sodno določitev meje na sodišču, glede na to, da na ustni obravnavi ni prišlo do sporazuma o poteku predlaganih delov mej. Vendar pa predlagateljica predloga za sodno ureditev meje ni vložila zoper vse parcele, navedene v pozivu. Meja glede parcel, ki niso vsebovane v predlogu sodišču, je urejena tako, kot izhaja iz elaborata.
SPZ člen 99. ZTLR člen 25, 25/2. ODZ paragraf 418.
odstranitev objektov – vzpostavitev prejšnjega stanja – prepoved nadaljnjega vznemirjanja – ugovor pridobitve lastninske pravice na nepremičnini – gradnja na tujem zemljišču – dobra vera graditelja – javno dobro
Ker se lastninska pravica na javnem dobru z inštitutom gradnje na tujem zemljišču ni mogla pridobiti, ne pride v poštev določba drugega odstavka 25. člena ZTLR, po kateri sodišče lahko odloči, da zgrajenega gradbenega objekta ni treba porušiti, če to glede na okoliščine primera, zlasti pa glede na vrednost objekta, premoženjske razmere lastnika zemljišča in graditelja ter glede na njuno obnašanje med gradnjo ne bi bilo družbeno opravičljivo.
V primeru, da tožena stranka uveljavlja terjatev zaradi pobota, mora tedaj sodišče odločiti o zahtevku tožbe ter tudi o tem, ali terjatev, ki je bila uveljavljena v pobot, obstoji ali ne.1 Izrek sodbe je (praviloma) tričlenski: sodišče v izreku ugotovi obstoj tožnikove terjatve, nato posebej obstoj toženčeve terjatve (največ do višine tožnikove terjatve), potem pa odredi pobotanje.
ODZ paragraf 479. ZUreP-1 člen 110. EZ-1 člen 471, 472, 552.
razlastitev - služnost v javno korist - ustanovitev služnosti v javno korist - elektroenergetski objekt - stvarna služnost - pridobitev služnosti v javno korist s priposestvovanjem - priposestvovanje - omejitev lastninske pravice - odškodnina zaradi omejitve lastninske pravice v javno korist - zastaranje
Ker zahtevek za plačilo odškodnine temelji na ugotovitvi, da je toženec imetnik služnostne pravice v javno korist, ki ni bila pridobljena na način, predviden z zakonom, je neutemeljen pritožbeni očitek, da glede na odločitev sodišča o pridobitvi služnosti s priposestvovanjem, tožnik ni upravičen do odškodnine.
Ker niti tožnik niti njegov prednik nista privolila v neodplačno omejitev svoje lastninske pravice ali se tej pravici odpovedala, je po ugotovitvi o obstoju služnosti upravičen do odškodnine po predpisih o razlastitvi.
STVARNO PRAVO – ODZ – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0082148
SPZ člen 212. ODZ paragraf 479. ZPP člen 1. ZIZ člen 272.
začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetnost obstoja terjatve – služnost v javno korist – nastanek služnosti v javno korist – priposestvovanje služnosti – razlastitev – prisilna ustanovitev služnosti – lex specialis – varstvo služnosti – konfesorna tožba – sodna pristojnost
Pri zatrjevani ustanovitvi služnosti v javno korist gre za razlaščajoč poseg oziroma poseg občine kot nosilke javnega interesa (oziroma oseb, ki jim občina podeli izvajanje tega interesa) v zasebno lastnino, zato za pridobitev take služnosti ni mogoče uporabiti splošnih pravil o možnih načinih pridobitve služnosti. Za služnost v javnem interesu sta bila ves čas predvidena samo dva načina nastanka: pogodba in upravni postopek prisilne ustanovitve služnosti. Zakoni, ki so v obdobju veljave ODZ urejali nastanek služnosti v javno korist, so lex specialis v razmerju do določb ODZ glede nastanka služnosti (ODZ je sicer med drugim predvideval možnost pridobitve služnosti na podlagi zakona oziroma priposestvovanja) in so izključili njihovo uporabo.
Teorija in sodna praksa sta si že nekaj časa enotni, da je tožbeni zahtevek pri prikrajšanju nujnega deleža oblikovalne in dajatvene narave. Izpodbojna tožba zaradi prikrajšanja nujnega deleža nima za posledico absolutne, retroaktivne razveljavitve darilne pogodbe, ki sta jo sklenila zapustnik in obdarjenec, ampak ima le relativne učinke – pravno dejanje izgubi učinek le proti tožniku in le toliko, kolikor je potrebno za dopolnitev nujnega deleža. Ko je darilo nepremičnina, je v zemljiški knjigi obdarjenec vpisan kot lastnik. V primeru, ko nujni dedič uveljavlja zahtevek neposredno v pravdi (kot v konkretnem primeru), mora nato zahtevati neposredno izročitev nepremičnine ali dela nepremičnine in sicer z zahtevkom na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila. Takšnih zahtevkov tožnik ni postavil.
ZPP člen 243, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 131, 179.
strokovno znanje sodišča o pravilih stroke – postavitev izvedenca – sodelovanje pri izvedbi dokazov – kontradiktornost postopka – duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti
Tudi če je sodišče prve stopnje strokovno znanje imelo, bi moralo svoje strokovne poglede razkriti pravdnima strankama v okviru odprtega sojenja. Če namreč sodišče ne ravna na opisan način in zaradi lastnega strokovnega znanja ne angažira izvedenca, stranke prikrajša za pravico do aktivnega sodelovanja pri obravnavi strokovnih vprašanj.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZSReg člen 19, 33, 33/1, 33/2. ZSDU člen 98, 98/2.
sprememba akta o ustanovitvi - vpis spremembe - pritožba sveta delavcev - spor med subjektom vpisa in svetom delavcev - postopek za razreševanje medsebojnega spora - predhodno vprašanje - prekinitev postopka - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Po presoji registrskega sodišča gre za predhodno vprašanje, ki ga lahko registrsko sodišče reši samo. Taka obrazložitev izpodbijanega sklepa pa je vsebinsko prazna, saj je izostala argumentacija v smeri ugotovitev, katera so tista pravno relevantna dejstva, ki jih je sodišče vzelo v podlago svoje odločitve ter na katero pravno normo je oprlo svojo odločitev o predhodnem vprašanju
ZFPPIPP člen 384, 384/11. ZKP člen 156, 371, 371/1, 371/1-8, 371/1-11, 383, 383/1, 383/1-1, 392, 392/1.
meje preizkusa sodbe - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - uradni preizkus - pritožbeni razlogi - dokaz, ki je bil pridobljen s kršitvijo z ustavo določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin - dokaz, na katerega se po določbah tega zakona sodba ne more opirati - dokaz, ki je bil pridobljen na podlagi takega nedovoljenega dokaza - nedovoljen dokaz - nedopusten dokaz - izločitev dokazov - sadeži z zastrupljenega drevesa - sklepčen izrek sodbe -razumljiv izrek sodbe - razlogi o odločilnih dejstvih - izostala ocena izvedenskega mnenja - dokazna ocena - pomanjkljiva dokazna ocena - razveljavitev sodbe - konkretizacija kršitev - obrazloženost pritožbe
V Zakonu o kazenskem postopku ni nikjer določeno, da v primeru kršitve 156. člena ZKP, kaj šele v primeru zatrjevane kršitve enajstega odstavka 384. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, ki bi se morala nanašati na gospodarsko družbo F., d.o.o., ne bi smela biti oprta in še manj, da bi ti morali biti izločeni. Jasno je tudi, da potem niti dokazi, ki bi izvirali iz takšnih dokazov, kot tako imenovani sadeži z zastrupljenega drevesa, ne morejo biti nedopustni.
spor majhne vrednosti – upravljanje poslovne stavbe – obratovalni stroški – neupravičena obogatitev – zakonska subrogacija – trditveno in dokazno breme – prekoračitev trditvene podlage – konretizirano prerekanje dejstev – pavšalni ugovori – dokazno breme – pravočasnost navajanja trditev in dokazov – prekluzija – načelo proste presoje dokazov – formalna dokazna pravila – sklepčnost
Sodišče prve stopnje je zmotno presodilo, da so potrdila o plačilih dobaviteljem predložena prepozno, saj je tožeča stranka svoje trditveno in dokazno breme izpolnila že v dopolnitvi tožbe (prvi pripravljalni vlogi), v drugi pripravljalni vlogi pa je že podane navedbe le dodatno obrazložila ter skladno s tretjim odstavkom 452. člena ZPP odgovorila na navedbe tožene stranke v dopolnitvi odgovora na tožbo, ter v zvezi s temi „odgovornimi navedbami“ predložila dokaze.
Ker je bilo o predhodnem vprašanju že pravnomočno odločeno, ni podlage za prekinitev postopka zaradi odločitve o predhodnem vprašanju (do odločitve o vloženi reviziji).