stroški postopka – umik tožbe – povrnitev pravdnih stroškov v primeru umika tožbe – povod za tožbo – pripoznava tožbenega zahtevka – izpolnitev zahtevka
V odgovoru na tožbo je toženec priznal iztoževano obveznost, pripoznati pa zahtevka ni mogel, ker terjatev takrat še ni zapadla v plačilo. Do dneva natančno je navedel čas zapadlosti terjatve, napovedal izpolnitev obveznosti na ta dan in obveznost tudi dejansko izpolnil. S 157. členom ZPP predpisan pogoj pripoznave tožbenega zahtevka je na ta, sicer specifičen način, izpolnjen.
Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 59, 59/1, 59/1-5. ZN člen 5, 5/1.
vpis ustanovitve komanditne družbe – zastopanje po notarju – odgovornost notarja
V zvezi s pritožbenimi navedbami, da za pravilnost vloge odgovarja notar, ki je predlog vložil, in ne stranka, pritožbeno sodišče pripominja, da v skladu z določbo prvega odstavka 5. člena Zakona o notariatu v nepravdnih zadevah pred sodišči notar zastopa stranko kot pooblaščenec in ima, kadar opravlja zadeve iz prvega odstavka 5. člena ZN, pravice in dolžnosti ter odgovarja kot odvetnik. Dejanja, ki jih opravi v mejah pooblastila, imajo enak pravni učinek, kakor če bi jih opravila stranka sama. Odgovornost za morebitne nepravilnosti pri delu pa so stvar notranjega razmerja med notarjem in stranko, in ne stvar sodišča.
predlog za izdajo začasne odredbe – začasna prepoved – delitev solastnih nepremičnin – izdaja začasne odredbe pred uvedbo sodnega postopka – kdaj je mogoče izdati začasno odredbo – čas, za katerega se izdaja začasna odredba – ureditvena začasna odredba
Izpodbijani sklep pravilno ugotavlja, da sporni dve parceli, na kateri meri predlagana začasna prepoved, nista predmet delitve v tem postopku. Predlagatelj ju namreč v svojem predlogu ni zajel in tudi pritožnica doslej še ni vložila svojega (nasprotnega) predloga za njuno delitev. Pač pa je sodišče prve stopnje spregledalo, da je po 267. členu ZIZ mogoče izdati začasno odredbo ne samo med postopkom, ampak tudi pred uvedbo sodnega postopka. Res bo morala pritožnica, ki trdi, da sta sporni dve parceli skupno premoženje, pridobljeno v zakonski zvezi s predlagateljem, v zemljiški knjigi pa je kot njun edini lastnik vpisan predlagatelj, ki trdi, da gre za njegovo posebno premoženje, svoje trditve dokazovati v pravdi; vendar pritožnici, ki doslej takšne tožbe še ni vložila, zato ni mogoče odreči pravice, da predlaga začasno odredbo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO OMEJEVANJA KONKURENCE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079361
ZPOmK-1 člen 28, 28/1, 33. ZPP člen 44, 44/1, 44/2.
kršitev osebnostnih pravic - preiskava elektronske pošte zaposlenih v podjetju - postopek ugotavljanja kršitve zpomk-1 - preiskava brez odredbe sodišča - pravna podlaga za preiskavo - zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic - vrednost spornega predmeta - nedenarni tožbeni zahtevek
Tožniki so bili v družbi zaposleni, v delovnem razmerju ali pa poslovni sodelavci družbe. Preiskava se je opravljala v prostorih družbe, na računalnikih te družbe, kar lahko pripelje le do zaključka, da tožniki niso tretji v smislu 33. člena ZPOmK-1.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje – narok – opravičljiv razlog za izostanek z naroka – okvara vozila – razpis naroka v postopku odločanja o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje
Prometna situacija, ki povzroči zamudo pri dospetju na cilj, pa naj bo prometna nesreča ali okvara vozila, ni nekaj nepričakovanega. Ni sicer izključeno, da predlog za vrnitev v prejšnje stanje v primeru zamude naroka zaradi nepričakovane resne okvare vozila ne bi bil utemeljen, a bi moral predlagatelj v njem pojasniti, zakaj oziroma v kakšnem smislu je bila okvara vozila nezakrivljen dogodek resnejše narave in tudi, zakaj zamude (naroka) ni mogel odvrniti.
Oškodovanec je umaknil predlog za pregon, zato je sodišče prve stopnje z izrekom oprostilne sodbe storilo absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 5. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.
Po drugem odstavku 2. člena ZSReg je sodni register namenjen vpisu in objavi podatkov o pravno pomembnih dejstvih, za katere ta ali drug zakon določa, da se vpišejo v sodni register. Tega pravila ni mogoče obiti s smiselno uporabo ZZK-1, kot je to storilo sodišče prve stopnje.
ZSReg člen 17, 17/1, 19. ZPP člen 343, 343/4. ZNP člen 37.
udeleženec v postopku za vpis v sodni register - prekinitev postopka - sklep o prekinitvi postopka - pravni interes za pritožbo - sprememba vpisa - nedovoljenost pritožbe
Pravni interes pritožnika bi utegnil biti prizadet v primeru, če bo vpis po nadaljevanju prekinjenega postopka spremenjen. Z izpodbijanim sklepom pa se vpis spremembe podatkov v sodni register še v ničemer ni spremenil. Zato nima pravnega interesa za pritožbo zoper sklep o prekinitvi postopka.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – izbrisni razlog – poslovni naslov subjekta vpisa – lastnik objekta na poslovnem naslovu – predlagatelj
Domneva iz 2. alineje 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP o obstoju izbrisnega razloga je podana le v primeru, kadar lastnik objekta subjektu vpisa ni dal dovoljenja za poslovanje na tem naslovu, ne pa tudi v primeru, ko je subjekt vpisa takšno dovoljenje imel, vendar ga nima več.
Ker je bilo o predhodnem vprašanju že pravnomočno odločeno, ni podlage za prekinitev postopka zaradi odločitve o predhodnem vprašanju (do odločitve o vloženi reviziji).
STVARNO PRAVO – ODZ – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0082148
SPZ člen 212. ODZ paragraf 479. ZPP člen 1. ZIZ člen 272.
začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetnost obstoja terjatve – služnost v javno korist – nastanek služnosti v javno korist – priposestvovanje služnosti – razlastitev – prisilna ustanovitev služnosti – lex specialis – varstvo služnosti – konfesorna tožba – sodna pristojnost
Pri zatrjevani ustanovitvi služnosti v javno korist gre za razlaščajoč poseg oziroma poseg občine kot nosilke javnega interesa (oziroma oseb, ki jim občina podeli izvajanje tega interesa) v zasebno lastnino, zato za pridobitev take služnosti ni mogoče uporabiti splošnih pravil o možnih načinih pridobitve služnosti. Za služnost v javnem interesu sta bila ves čas predvidena samo dva načina nastanka: pogodba in upravni postopek prisilne ustanovitve služnosti. Zakoni, ki so v obdobju veljave ODZ urejali nastanek služnosti v javno korist, so lex specialis v razmerju do določb ODZ glede nastanka služnosti (ODZ je sicer med drugim predvideval možnost pridobitve služnosti na podlagi zakona oziroma priposestvovanja) in so izključili njihovo uporabo.
odstop terjatve - cesija - aktivna legitimacija - relevančna teorija - izpolnitev v korist prevzemnika - izvedenec - vpogled v dokumentacijo - nepredložitev sodišču
Tožnik, če je res prišlo do odstopa terjatve, je izgubil svojo stvarno legitimacijo. Zahtevku, s katerim ne zahteva izpolnitve v korist prevzemnice, v tem primeru ne bi bilo mogoče ugoditi. Pritožbeno sodišče namreč sprejema t. i. relevančno teorijo, po kateri mora tožeča stranka po odsvojitvi terjatve zahtevek spremeniti tako, da zahteva izpolnitev v korist prevzemnika.
Tožnikove trditve, da je Ustavno sodišče z odločbo Up-258/03 in U-I-74/05 razveljavilo procesne določbe, ki določajo plačilo sodne takse kot procesno predpostavko za izvedbo postopka, ne držijo.
prekinitev postopka vpisa v sodni register – delničar – pravni interes za pritožbo – predlog za prekinitev v pritožbi
V prvostopenjskem postopku je bil edini udeleženec postopka subjekt vpisa kot predlagatelj postopka. Če pa obstaja le en udeleženec postopka, sodišče ne sme prekiniti postopka vpisa v sodni register po uradni dolžnosti, saj drugi odstavek 33. člena ZSReg že pojmovno predpostavlja obstoj več udeležencev postopka, ne le enega.
Pritožnici šele v fazi pritožbenega postopka ne moreta doseči predlagane odločitve o prekinitvi postopka. Tudi iz tega razloga jima je treba odreči pravni interes za pritožbo, ki se presoja tudi z vidika možnosti, ali bi pritožnici lahko v pritožbenem postopku izposlovali zanju ugodnejšo odločitev.
dolžnost preživljanja – določitev preživnine – mladoletni odvisnik – strošek žepnine za cigarete – časovne meje pravnomočnosti – stroški pravdnega postopka – odločitev po prostem preudarku
Sodišče prve stopnje mladoletniku neutemeljeno ni priznalo stroška žepnine za cigarete za bivanje v komuni v višini 30,00 EUR, saj je življenjsko logično, da se odvisnik težko hkrati odvaja odvisnosti od drog in cigaret.
Po oceni pritožbenega sodišča je primerno razmerje po katerem naj toženec prispeva za kritje 35 % potreb mladoletnega A. A. Res ima tožnica višji dohodek kot toženec, vendar pa je potrebno upoštevati tudi, da je skrb za mladoletnega sina v celoti na tožnici, saj toženec stikov s sinom ne izvaja, prav tako pa tudi ne sodeluje pri vključitvi v obravnavo svojcev, katerih otroci uživajo droge.
ODŠKODNINSKO PRAVO – NOTARIAT – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075990
OZ člen 165. ZPP člen 311.
notarka – zapisovanje notarskega sporazuma – preuranjen zahtevek – zapadlost – stečajni postopek – sklepčnost – nesklepčnost
Ker bo obseg škode znan šele ob zaključku stečajnega postopka, je v tem trenutku tožba tožeče stranke glede višine zahtevka nesklepčna. Odškodninski zahtevek tožeče stranke bo nastal takrat, ko se bo (če se bo) ugotovilo, da v stečajnem postopku ni bila v celoti poplačana. To pa se bo zgodilo šele po popolni razdelitvi stečajne mase. Ker v trenutku glavne obravnave škoda kot konstitutivni element odškodninske obveznosti sploh še ni nastala, je nadalje pravilna odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju podrednega zahtevka na ugotovitev odškodninskega razmerja.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0072497
ZASP člen 130, 130/1, 168, 168/1, 168/2, 168/3. OZ člen 131, 131/1, 190.
kolektivno upravljanje avtorskih pravic - radijsko predvajanje komercialnih fonogramov - nadomestilo za uporabo fonogramov - primerno nadomestilo - začasni dogovor - skupni sporazum o višini nadomestila
Ko skupni sporazum za priobčevanje fonogramov na komercialni radijski postaji ne velja več, se za odločitev višine nadomestila praviloma vseeno uporabijo njegove določbe.
pogodba o delu – odprava napak – stroški odprave napak – plačilo – razmejitev odgovornosti – stroški nadzornika – davek na dodano vrednost
Sporne le dejanske okoliščine v zvezi z napakami pri izvrševanju posla – stroški odprave napak.
Pravilno je bil zavrnjen zahtevek v višini 500,00 EUR za stroške nadzornika, saj bi navedene stroške tožnik imel tudi, če bi v skladu s predpisi vršil nadzor nad deli v času, ko je toženec dela opravljal. Gre za opustitev tožnika, ki jo izpostavljajo tudi vsi izvedenci v izvedenskih mnenjih.