predlog za oprostitev plačila sodne takse – pogoji za oprostitev plačila sodnih taks na podlagi sodne odločbe – stranka ni prejemnica denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa in ne izpolnjuje zakonskih pogojev zanjo – odločba Ustavnega sodišča RS – občutno zmanjšana sredstva za preživljanje – pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev – dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka – delna oprostitev plačila sodne takse – obročno plačilo sodne takse
Tožeča stranka razpolaga z mesečnim dohodkom v višini 1.150,00 EUR, torej z dohodkom, ki več kot za 100 % presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki je določen z ZSVarPre. Glede na navedeno je tožnica neutemeljeno zahtevala, da jo sodišče v celoti oprosti plačila takse za pritožbo. Ne glede na navedeno je sodišče tožnico delno oprostilo plačila sodne takse, in sicer za 837,00 EUR, tako da znaša njena taksna obveznost za pritožbo 1.500,00 EUR, in ji hkrati dovolilo, da ta znesek sodne takse plača v petih mesečnih obrokih po 300,00 EUR. Pri tem je zavzelo pravilno stališče, da bo glede na njen razpoložljivi mesečni dohodek zmogla plačilo posameznih obrokov, saj ji bo kljub njihovemu plačilu še vedno ostal dohodek, ki občutno presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka.
sklep o zavrnitvi predloga za splošni vpis spremembe pri subjektu vpisa - prenehanje zavoda - akt o prenehanju zavoda - prenehanje potreb oziroma pogojev za opravljanje dejavnosti - ugotovitveni sklep - postopek likvidacije zavoda - prenehanje po postopku redne likvidacije - izbris zavoda iz sodnega registra brez likvidacije
Zakon o zavodih, kot edini način prenehanja zavoda na podlagi sklepa ustanoviteljev o prenehanju zavoda, predvideva prenehanje po opravljenem postopku likvidacije zavoda.
Tožnica je zatrjevala (in o tem predložila dokaze), da je kreditna pogodba nična. Za sklepčnost tožbe je bilo to dovolj in ji ni bilo potrebno zahtevati še „razveljavitve“ pravnega posla.
odstop terjatve - cesija - aktivna legitimacija - relevančna teorija - izpolnitev v korist prevzemnika - izvedenec - vpogled v dokumentacijo - nepredložitev sodišču
Tožnik, če je res prišlo do odstopa terjatve, je izgubil svojo stvarno legitimacijo. Zahtevku, s katerim ne zahteva izpolnitve v korist prevzemnice, v tem primeru ne bi bilo mogoče ugoditi. Pritožbeno sodišče namreč sprejema t. i. relevančno teorijo, po kateri mora tožeča stranka po odsvojitvi terjatve zahtevek spremeniti tako, da zahteva izpolnitev v korist prevzemnika.
pogodba o delu – odprava napak – stroški odprave napak – plačilo – razmejitev odgovornosti – stroški nadzornika – davek na dodano vrednost
Sporne le dejanske okoliščine v zvezi z napakami pri izvrševanju posla – stroški odprave napak.
Pravilno je bil zavrnjen zahtevek v višini 500,00 EUR za stroške nadzornika, saj bi navedene stroške tožnik imel tudi, če bi v skladu s predpisi vršil nadzor nad deli v času, ko je toženec dela opravljal. Gre za opustitev tožnika, ki jo izpostavljajo tudi vsi izvedenci v izvedenskih mnenjih.
Po drugem odstavku 2. člena ZSReg je sodni register namenjen vpisu in objavi podatkov o pravno pomembnih dejstvih, za katere ta ali drug zakon določa, da se vpišejo v sodni register. Tega pravila ni mogoče obiti s smiselno uporabo ZZK-1, kot je to storilo sodišče prve stopnje.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – izbrisni razlog – poslovni naslov subjekta vpisa – lastnik objekta na poslovnem naslovu – predlagatelj
Domneva iz 2. alineje 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP o obstoju izbrisnega razloga je podana le v primeru, kadar lastnik objekta subjektu vpisa ni dal dovoljenja za poslovanje na tem naslovu, ne pa tudi v primeru, ko je subjekt vpisa takšno dovoljenje imel, vendar ga nima več.
Ker je bilo o predhodnem vprašanju že pravnomočno odločeno, ni podlage za prekinitev postopka zaradi odločitve o predhodnem vprašanju (do odločitve o vloženi reviziji).
ZSReg člen 17, 17/1, 19. ZPP člen 343, 343/4. ZNP člen 37.
udeleženec v postopku za vpis v sodni register - prekinitev postopka - sklep o prekinitvi postopka - pravni interes za pritožbo - sprememba vpisa - nedovoljenost pritožbe
Pravni interes pritožnika bi utegnil biti prizadet v primeru, če bo vpis po nadaljevanju prekinjenega postopka spremenjen. Z izpodbijanim sklepom pa se vpis spremembe podatkov v sodni register še v ničemer ni spremenil. Zato nima pravnega interesa za pritožbo zoper sklep o prekinitvi postopka.
V primeru, da tožena stranka uveljavlja terjatev zaradi pobota, mora tedaj sodišče odločiti o zahtevku tožbe ter tudi o tem, ali terjatev, ki je bila uveljavljena v pobot, obstoji ali ne.1 Izrek sodbe je (praviloma) tričlenski: sodišče v izreku ugotovi obstoj tožnikove terjatve, nato posebej obstoj toženčeve terjatve (največ do višine tožnikove terjatve), potem pa odredi pobotanje.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZSReg člen 19, 33, 33/1, 33/2. ZSDU člen 98, 98/2.
sprememba akta o ustanovitvi - vpis spremembe - pritožba sveta delavcev - spor med subjektom vpisa in svetom delavcev - postopek za razreševanje medsebojnega spora - predhodno vprašanje - prekinitev postopka - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Po presoji registrskega sodišča gre za predhodno vprašanje, ki ga lahko registrsko sodišče reši samo. Taka obrazložitev izpodbijanega sklepa pa je vsebinsko prazna, saj je izostala argumentacija v smeri ugotovitev, katera so tista pravno relevantna dejstva, ki jih je sodišče vzelo v podlago svoje odločitve ter na katero pravno normo je oprlo svojo odločitev o predhodnem vprašanju
Teorija in sodna praksa sta si že nekaj časa enotni, da je tožbeni zahtevek pri prikrajšanju nujnega deleža oblikovalne in dajatvene narave. Izpodbojna tožba zaradi prikrajšanja nujnega deleža nima za posledico absolutne, retroaktivne razveljavitve darilne pogodbe, ki sta jo sklenila zapustnik in obdarjenec, ampak ima le relativne učinke – pravno dejanje izgubi učinek le proti tožniku in le toliko, kolikor je potrebno za dopolnitev nujnega deleža. Ko je darilo nepremičnina, je v zemljiški knjigi obdarjenec vpisan kot lastnik. V primeru, ko nujni dedič uveljavlja zahtevek neposredno v pravdi (kot v konkretnem primeru), mora nato zahtevati neposredno izročitev nepremičnine ali dela nepremičnine in sicer z zahtevkom na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila. Takšnih zahtevkov tožnik ni postavil.
STVARNO PRAVO – ODZ – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0082148
SPZ člen 212. ODZ paragraf 479. ZPP člen 1. ZIZ člen 272.
začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetnost obstoja terjatve – služnost v javno korist – nastanek služnosti v javno korist – priposestvovanje služnosti – razlastitev – prisilna ustanovitev služnosti – lex specialis – varstvo služnosti – konfesorna tožba – sodna pristojnost
Pri zatrjevani ustanovitvi služnosti v javno korist gre za razlaščajoč poseg oziroma poseg občine kot nosilke javnega interesa (oziroma oseb, ki jim občina podeli izvajanje tega interesa) v zasebno lastnino, zato za pridobitev take služnosti ni mogoče uporabiti splošnih pravil o možnih načinih pridobitve služnosti. Za služnost v javnem interesu sta bila ves čas predvidena samo dva načina nastanka: pogodba in upravni postopek prisilne ustanovitve služnosti. Zakoni, ki so v obdobju veljave ODZ urejali nastanek služnosti v javno korist, so lex specialis v razmerju do določb ODZ glede nastanka služnosti (ODZ je sicer med drugim predvideval možnost pridobitve služnosti na podlagi zakona oziroma priposestvovanja) in so izključili njihovo uporabo.
spor majhne vrednosti – upoštevanje navedb – stroški upravljanja – aktivna legitimacija
V postopku na prvi stopnji do 27. 2. 2014, ko se je iztekel 8 dnevni rok za odgovor na pripravljalno vlogo tožeče stranke, tožena stranka na vlogo ni odgovorila. Vse navedbe, ki jih je sodišču posredovala po tem datumu, so prepozne in jih sodišče pravilno ni upoštevalo.
ZFPPIPP člen 383, 383/2, 383/2-3, 384, 399, 399-4, 403.
postopek osebnega stečaja - postopek za odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - prevzemanje obveznosti, ki so nesorazmerne s premoženjskim položajem dolžnika - razlogi za ugovor proti odpustu obveznosti - ugotavljanje obstoja ugovornega razloga - trditvena podlaga vlagatelja ugovora - terjatve, ki niso vključene v končni seznam - neprijava terjatev - posojila pri fizičnih osebah - posojanje naprej - tveganje nezmožnosti izpolnitve dolžnikov - solidarna zaveza za kredit - lažno prikazovanje premoženjskega stanja - ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja - kršitev obveznosti - odtegnitev pravnega varstva
Pri ugotavljanju obstoja ugovornega razloga iz 403. člena ZFPPIPP je sodišče vezano na trditveno podlago in ponujene dokaze s strani vlagatelja ugovora.
Neutemeljeno je sklicevanje na končni seznam preizkušenih terjatev, iz katerega naj bi izhajalo, da dolg znaša 24.975,06 EUR. Sam pritožnik je v predlogu za začetek stečaja zatrjeval obstoj obveznosti, katerih terjatve niso vključene v končni seznam prijavljenih terjatev. Ker pa v osebnem stečaju, v posledici neprijave terjatve v stečajnem postopku le-te ne prenehajo, to ne pomeni, da dolžnik zaradi neprijave vseh obveznosti takšnih obveznosti nima.
Dolžnik je zatrjeval, da si je zneske, na katere sta se sklicevala upnika v ugovoru, izposodil zato, da jih je posodil naprej. To samo po sebi izkazuje prevzemanje obveznosti, za katere je vzpostavljeno tveganje ali jih bo uspel izpolniti, saj je na dolžnika prešlo tudi tveganje nezmožnosti izpolnitve njegovih dolžnikov.
Lažno prikazovanje premoženjskega stanja ob vložitvi predloga za začetek postopka osebnega stečaja pomeni kršitev obveznosti iz 384. člena ZFPPIPP. Zato sodišče takšnemu postopanju dolžnika ne more nuditi pravnega varstva.
ZFPPIPP člen 142, 142/1, 142/1-1, 142/1-7, 221i, 221j, 221l.
prenos pooblastila za vodenje dolžnikovih poslov – aktivna legitimacija za prenos pooblastila – nujni sosporniki – predlagatelj postopka prisilne poravnave
Po presoji pritožbenega sodišča je materialnopravno zmotno stališče sodišča prve stopnje, da so za vložitev predloga za prenos pooblastila za vodenje dolžnikovih poslov po 221.i členu ZFPPIPP aktivno legitimirani zgolj vsi upniki predlagatelji, na predlog katerih je sodišče začelo postopek prisilne poravnave, skupno in da je tudi prenos pooblastila za vodenje poslov dolžnika predviden za vse upnike predlagatelje skupno.
Predlagatelji imajo procesni položaj, ki je podoben položaju nujnih sospornikov, kar pomeni, da lahko pravno učinkovito procesna dejanja, ki jih lahko po ZFPPIPP opravljajo kot predlagatelji postopka, opravljajo samo vsi skupaj oziroma skupaj tisti med njimi, katerih vsota terjatev do dolžnika presega 20 % finančnih obveznosti dolžnika, izkazanih v zadnjem javnem dostopnem letnem poročilu dolžnika.
Ker ima pritožnik status predlagatelja postopka prisilne poravnave v smislu 221.j člena ZFPPIPP, mu njegov procesni položaj dovoljuje tudi vložitev predloga za prenos pooblastila za vodenje poslov dolžnika na upnike po 221.i členu ZFPPPIPP.
ZST-1 člen 12, 12/2, 12/3. ZPP člen 108, 108/4, 110, 110/2, 337, 337/1.
postopek za uveljavitev oprostitve, odloga ali obročnega plačila sodnih taks – izjava o premoženjskem stanju – pravilnik o obrazcu izjave o premoženjskem stanju – obvezna priloga – plača in drugi prejemki iz dela – poziv na dopolnitev predloga – zavrženje predloga – dopolnitev predloga v pritožbenem postopku
ZST-1 v tretjem odstavku 12. člena določa, da podrobnejšo vsebino izjave o premoženjskem stanju, obliko obrazca, na kateri je treba izpolniti izjavo, in priloge, ki jih je treba priložiti obrazcu, predpiše minister pristojen za pravosodje. Ta je to predpisal v Pravilniku o obrazcu izjave o premoženjskem stanju. V Pravilniku, katerega sestavni del je tudi navodilo za izpolnjevanje izjave o premoženjskem stanju, je določena kot obvezna priloga dokazilo o prejetih plačah in drugih prejemkih iz dela v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo vloge za vsak mesec posebej za vlagatelja in družinske člane.
Sodišče prve stopnje je toženca pozvalo, da izpolni to svojo obveznost s sklepom z dne 20. 11. 2015, mu za predložitev kopije plačilnih list odredilo rok in ga opozorilo, da bo njegov predlog zavrglo, če ga ne bo ustrezno dopolnil. Ker ga ni, ga je prvostopenjsko sodišče na podlagi četrtega odstavka 108. člena ZPP pravilno zavrglo.
ZGD-1 člen 17, 23, 23/2, 27, 27/4. ZSReg člen 11, 11/1, 11/2, 37, 37/1, 37/2.
firma - fantazijski dodatek - morala - nedovoljene sestavine - varstvo firme - postopek vpisa v sodni register - postopek s pritožbo
Firma ne sme vsebovati besed ali znakov, ki nasprotujejo morali. Fantazijska sestavina vpisane firme „A.“ samo po sebi ne vsebuje besede, ki bi nasprotovala morali. Kot tako bi jo bilo mogoče obravnavati, če bi vsebovala besede, ki neopredeljenemu v krogu oseb vzbudi negativno vrednostno sodbo oziroma, ki sama zase pomeni negativno vrednostno razmerje do občečloveških vrednot v družbi. Zato pri presoji, ali besede, vsebovane v firmi, nasprotujejo morali, ni relevantno, ali se nekdo v fantazijski sestavini firme prepozna kot oseba, po kateri je bila ta fantazijska sestavina (kot skovanka dela imena in priimka) izbrana, niti notranji vzgibi ustanovitelja družbe pri izbiri fantazijske sestavine firme.
ODŠKODNINSKO PRAVO – NOTARIAT – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075990
OZ člen 165. ZPP člen 311.
notarka – zapisovanje notarskega sporazuma – preuranjen zahtevek – zapadlost – stečajni postopek – sklepčnost – nesklepčnost
Ker bo obseg škode znan šele ob zaključku stečajnega postopka, je v tem trenutku tožba tožeče stranke glede višine zahtevka nesklepčna. Odškodninski zahtevek tožeče stranke bo nastal takrat, ko se bo (če se bo) ugotovilo, da v stečajnem postopku ni bila v celoti poplačana. To pa se bo zgodilo šele po popolni razdelitvi stečajne mase. Ker v trenutku glavne obravnave škoda kot konstitutivni element odškodninske obveznosti sploh še ni nastala, je nadalje pravilna odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju podrednega zahtevka na ugotovitev odškodninskega razmerja.