URS člen 2, 14, 23, 25, 156. ZST-1 člen 11, 11/1, 11/2, 11/3. ZST-1B člen 3. ZUstS člen 23, 23/1. ZSVarPre člen 6, 6/3, 27, 27/2, 27/2-1, 30, 30/2.
oprostitev plačila sodne takse - zaostreni pogoji po noveli ZST-1B
Sodišče druge stopnje meni, da zakonodajalec z novo ureditvijo pogojev za taksno oprostitev, ne da bi za to obstajal razumno utemeljen razlog, ki izhaja iz narave stvari, v bistveno enakem socialnem (zlasti premoženjskem) položaju različno obravnava posameznike pri uresničevanju ustavne pravice do učinkovitega sodnega varstva (23. člen Ustave) po načelu enakosti in prepovedi diskriminacije (14. člen Ustave), upoštevajoč socialni položaj oseb, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogle uresničevati (načelo socialne države - 2. člen Ustave). Pojasnjena neenaka obravnava je podana tudi v zvezi s pravico do pravnega sredstva (25. člen Ustave), ko je sodna taksa predpisana za pravno sredstvo.
Zakonodajalec pa je po oceni sodišča druge stopnje nedopustno posegel v pravico do dostopa do sodišča in pravico do pravnega sredstva v povezavi z načelom socialne države že s tem, ko je s pojasnjeno spremembo zakonske ureditve znižal mejo upravičenosti do polne taksne oprostitve pod prag revščine.
stroški obratovanja in vzdrževanja - aktivna legitimacija upravnika - upravnik kot zastopnik etažnih lastnikov
Upravnik je aktivno legitimiran za izterjavo stroškov obratovanja in vzdrževanja objekta le, če etažni lastniki s pogodbo o upravljanju ali s posebnim naročilom nanj preneseta svoja materialno pravna upravičenja, ali če je te stroške založil iz lastnih sredstev.
Ker je storilec globo v višini 1.000,00 EUR, zaradi neplačila katere mu je bil v predmetni zadevi določen uklonilni zapor, že plačal, je s tem namen določitve uklonilnega zapora že bil dosežen in je tudi odpadla vsakršna potreba po odstopu zadeve v prisilno izterjavo.
izredno pravno sredstvo – obnova postopka – laično izredno pravno sredstvo – pravniški državni izpit
Laično izredno pravno sredstvo je nedovoljeno že takoj ob njegovi vložitvi, saj mora vložnik oziroma njegov zakoniti zastopnik najkasneje takrat navesti in izkazati, da ima pravniški državni izpit oziroma mora biti vloga vložena po odvetniku, v nasprotnem primeru vložnika doleti zakonsko predvidena procesna sankcija, torej zavrženje takšne vloge.
Ker storilec k predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni predložil zdravniškega spričevala o kontrolnem zdravstvenem pregledu, temveč spričevalo o opravljenem zdravstvenem pregledu za podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, je sodišče utemeljeno zavrglo njegov predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
neupravičena obogatitev – pogodba v korist tretjega – najemna pogodba – navidezna pogodba
Pogodba ustvarja pogodbene obveznosti med pravdnimi strankami pogodbe. Izven tega okvirja je lahko dogovorjena korist tretjega samo, v kolikor je to s pogodbo izrecno določeno.
Tudi, če je bila najemna pogodba sklenjena s t. i. „slamnato osebo“, ne gre za navidezno pogodbo, ki ne bi imela učinkov.
solastnina – postopek delitve solastnine – način delitve – razlastitev – razlastitveni postopek
V postopku delitve solastnine ni mogoče enemu izmed solastnikov dodeliti več, kot mu pripada glede na njegov solastni delež na stvari v solastnini pred delitvijo.
V konkretnem primeru občina razlastitvenega postopka ni izpeljala, je pa enak učinek dejansko skušala doseči v postopku delitve solastnine.
postopek zavarovanja - predhodna odredba - zanikanje obligacijskega razmerja
Ker predstavlja zavarovanje s prehodno odredbo za dolžnika resen poseg v njegovo siceršnjo poslovanje (in lahko celo za obstoj), mora sodišče pri presojanju utemeljenosti upnikovega predloga restriktivno in z veliko strogosti preverjati, ali so podani pogoji za izdajo takšne odredbe.
Tolmačenje sodišča, da se z zanikanjem obstoja terjatve istočasno zanika tudi sam obstoj obligacijskega razmerja, je torej pravno napačno.
vrednost spornega predmeta - korekturna dolžnost sodišča - zahtevek za izbris zastavne pravice - pravilo manjše vrednosti - vrednost zastavnega predmeta – pravdni stroški
Če očitno previsoko ali prenizko navedena vrednost spornega predmeta ne odpira vprašanja o stvarni pristojnosti ali pravici do revizije, ni razlogov za intervencijo sodišča.
ZDSS-1 člen 6d, 52. ZSDU člen 1, 1/3, 19, 33, 44, 45, 45/2, 45/3, 45/4, 53, 83, 99, 99/1, 102, 104, 104/2, 106. ZPP člen 18, 18/1, 18/2.
kolektivni delovni spor - sodelovanje delavcev pri upravljanju - volitve predstavnikov delavcev - svet zavoda - odpoklic - sodelovanje delavcev pri upravljanju - pasivna legitimacija - sodna pristojnost - sodno varstvo
Predlagatelji v predmetnem kolektivnem sporu izpodbijajo zakonitost odpoklica članov sveta zavoda in zakonitost izvedbe volitev novih predstavnikov v svet zavoda ter razveljavitev v tej zvezi sprejetih sklepov. Predmetni spor je potrebno obravnavati kot kolektivni spor po členu 6 d ZDSS-1, ki določa, da spadajo med kolektivne delovne spore tudi spori o sodelovanju delavcev pri upravljanju, ki jih v nadaljevanju obravnava tudi 52. člen ZDSS-1.
V obravnavni zadevi gre za spor v zvezi z volitvami članov Sveta delavcev, torej za spor o sodelovanju delavcev pri upravljanju (52. člen ZDSS-1). Posebnih določb o udeležencih pri tovrstnih sporih ZDSS-1 nima, zato veljajo splošne določbe 45. člena ZDSS-1. Nasprotni udeleženec je oseba, organ ali združenje, proti kateremu je predlog vložen. V volilnih zadevah po ZSDU je to volilna komisija. V konkretnem kolektivnem delovnem sporu je pasivno legitimirana volilna komisija, medtem ko svet zavoda in srednja poklicna šola v tem kolektivnem delovnem sporu zaradi razveljavitev volitev ne moreta biti nosilec pravic in obveznosti, zato je potrebno predlog zoper svet zavoda in srednjo poklicno šolo zavrniti.
Iz določbe 53. člena ZSDU izhaja, da v primeru bistvenih kršitev postopka volitev, ki so, ali bi lahko vplivale na zakonitost in pravilnost volitev, predlagatelji in kandidati za člane sveta delavcev lahko zahtevajo v 8 dneh na pristojnem sodišču razveljavitev volitev. V takem primeru pomeni 8 dni objektivni rok, ki začne teči najkasneje z dnem objave volitev.
Z izjemo spora o razveljavitvi volitev članov sveta delavcev, v katerem je pasivno legitimirana volilna komisija, veljavni zakon s področja sodelovanja delavcev pri opravljanju za odločanje o drugih postavljenih zahtevkih ne predvideva sodnega varstva. Sodno varstvo pred delovnim sodiščem ZSDU namreč določa v 33., 44., 53., 83. in 102. členu (gre za spore o zahtevi delavcev za imenovanje delavskega direktorja, spore o pritožbi zoper sklepe volilne komisije o zavrnitvi predlogov kandidatov za člane sveta delavcev, neveljavnost volitev članov sveta delavcev in razveljavitev volitev članov sveta delavcev, imenovanje arbitra oziroma predsednika arbitraže). Mimo teh določb nihče nima sodnega varstva v tem smislu, da bi s samostojnim predlogom v kolektivnem delovnem sporu izpodbijal veljavnost sklepov ravnateljice in sveta zavoda nasprotne udeleženke. Ker predlagatelji (delavci - predstavniki delavcev v svetu šole) nimajo sodnega varstva za uveljavljanje tovrstnih zahtevkov, vsebinsko odločanje o njih v kolektivnem delovnem sporu ni dopustno.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 96, 96/1, 97, 99, 100. ZSDU člen 91, 91/1, 91/2, 94, 94/1, 94/1-6.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - večje število delavcev - kolektivni odpust - uporaba kriterijev - program razreševanja presežnih delavcev
Sodišče prve stopnje je pravilno preverilo delovne izkušnje delavcev na sorodnih delovnih mestih, torej po naslednjem kriteriju in ugotovilo, da je imela po tem kriteriju tožnica manj delovnih izkušenj kot primerljiva delavka, zato je primerjalna delavka pravilno ohranila zaposlitev. Tožnica in primerljiva delavka sta bili primerjani po naslednjem kriteriju, ker sta po prejšnjem kriteriju obe imeli enake delovne izkušnje, tožnica kot koordinator za carinsko upravne postopke, sodelavka pa kot višji prodajni referent. Zato ne gre za vprašanje, da bi bila tožnica izločena po obeh kriterijih hkrati, kar je pojmovno nemogoče, temveč se je skupaj z drugo delavko primerjala pri delovnih izkušnjah na sorodnih delovnih mestih, potem ko sta imeli obe enake delovne izkušnje na enakih delih.
Tožena stranka je pravilno primerjala tožnico z ostalimi tremi delavci, ki so vsi imeli pogoje za zasedbo novega delovnega mesta referent v prodajni podpori I. Glede tega delovnega mesta je bil progam reševanja presežnih delavec transparenten in dokončen ter ni dokazano, da bi ponudba dela navedenim petim delavcem pri drugem delodajalcu vplivala na izbiro tožnice. Ker tožnica ni izkazala, da bi imela več delovnih izkušenj tudi pri neustreznem delovnem mestu „referent prodajni podpori II“, za katero se zahteva V. stopnja izobrazbe, tožena stranka tožnici tudi tega delovnega mesta ni bila dolžna ponuditi.
ZDR člen 75, 75/1, 75/1-1. ZSSloV člen 91, 91/1. ZObr člen 93, 93/3.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - prenehanje pogodbe o zaposlitvi - vojska
Tožnica je imela s toženo stranko sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas, za takšne pogodbe pa 1. alinea 75. člena ZDR določa, da pogodba preneha veljati s potekom časa, za katerega je bila sklenjena. S prenehanjem veljavnosti pogodbe o zaposlitvi preneha tudi delovno razmerje. Zato tožničin tožbeni zahtevek na ugotovitev nezakonitosti prenehanja zaposlitve ter posledično reintegracijski in reparacijski zahtevek ni utemeljen.
ZSSloV v 1. odstavku 91. člena določa, da za pripadnike Slovenske vojske, ki jim bo prenehala pogodba o zaposlitvi brez krivdnih razlogov, pristojna služba ministrstva izvaja priprave za prezaposlitev, preusposobitev in uveljavitev drugih pravic, ki jih ima pripadnik ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi, določenih z ZObr in s tem zakonom. Vendar pa morebitno neupoštevanje te določbe ne pomeni, da je prenehanje pogodbe o zaposlitvi zaradi tega nezakonito. Sicer pa je tožnica na informativnem razgovoru pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi sama izjavila, da se ni več zmožna šolati.
Pravica do razporeditve na ustrezna dela v ministrstvu ali drugem državnem organu je na podlagi 3. odstavka 93. člena ZObr zagotovljena le vojaku, ki se mu pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas, ne more podaljšati zaradi starosti. V skladu z 2. alineo 1. odstavka 92. člena ZObr starostna omejitev za vojake znaša 45 let, tožnica pa je ob izteku časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi, dopolnila šele 32 let. Zato tožena stranka tožnici ni bila dolžna najmanj 15 dni pred iztekom pogodbeno dogovorjenega roka pisno ponuditi razporeditve na ustrezno delovno mesto v ministrstvu ali drugem državnem organu.
Tožnik kljub opozorilu sodišča o možnosti zavrženja njegove vloge, v kolikor je v danem roku ne bo popravil in dopolnil tako, da bo primerna za obravnavanje, tožbe ni ustrezno dopolnil. Tožba namreč kljub številnim dopolnitvam ni primerna za obravnavo, saj ne vsebuje določno in jasno oblikovanega tožbenega zahtevka, zato jo je bilo potrebno zavreči (čl. 105 in 180 ZPP).
Pri tožeči stranki ni obstajal akt, s katerim bi bili opredeljeni podatki, ki se štejejo za poslovno skrivnost. V pogodbi o zaposlitvi se je toženec zavezal, da v času trajanja delovnega razmerja in tudi po prenehanju obdrži v tajnosti vse podatke, ki so opredeljeni v splošnih aktih delodajalca, kot tudi vse druge podatke v zvezi z delom pri delodajalcu, ki niso splošno znani in so mu postali znani zaradi dela pri njem. Takšna splošna in pavšalna opredelitev ne pomeni določitve poslovne skrivnosti, saj bi morali biti podatki, ki so poslovna skrivnost, določeni jasno in konkretno, hkrati pa poslovna skrivnost skladno s 3. odstavkom 39. člena ZGD-1 ne morejo biti podatki, javni po zakonu, ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev.
Sama hramba dokumentov, četudi ne sodijo v delavčev delokrog, na službenem računalniku, še ne pomeni kršitve poslovne skrivnosti. Če je bila na toženčevem računalniku najdena dokumentacija, ki ni spadala v toženčev delokrog, in je to po mnenju oziroma poslovni politiki tožeče stranke huda kršitev delovnih obveznosti, bi lahko tožeča stranka toženca sankcionirala zaradi te kršitve. Prenos dokumentov na službeni računalnik pa še ne predstavlja izkoriščanja, zlorabe ali posredovanja podatkov v okviru kršitve poslovne skrivnosti, saj mora to tožena stranka kot delodajalec dokazati.
Dolžnost lastnika po kritju stroškov v zvezi s stvarjo izhaja iz lastninske pravice na stvari, dolžnost najemnika pa iz dejanske rabe stvari. Obe odgovornosti sta samostojni in neodvisni druga od druge. SZ-1 v petem odstavku 24. člena določa subsidiarno odgovornost lastnikov stanovanja, kar pomeni, da ima takšna odgovornost naravo zakonitega poroštva. Ker SZ-1 razen te nima drugih določb, ki bi natančneje določale način izpolnitve obveznosti lastnika stanovanja v razmerju do upnika najemnikovega dolga iz naslova obratovalnih stroškov stanovanja, je po mnenju sodišča druge stopnje potrebno uporabiti relevantne določbe Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), ki se nanašajo na poroštvene obveznosti. V tem pogledu je treba presojati, kdaj zapade obveznost poroka. Na podlagi 1019. člena OZ, ki se po tej analogiji v predmetni zadevi lahko uporabi, sme upnik od poroka (oziroma subsidiarnega dolžnika) zahtevati izpolnitev obveznosti po tem, ko je glavni dolžnik ne izpolni v roku, ki je določen v pisni zahtevi in ne šele po tem, ko se na noben način ne more poplačati od najemnika, kot si to zmotno razlaga pritožba.
spor o pristojnosti – stvarna pristojnost – gospodarska zbornica – gospodarski spor – plačilo stroškov tekočega vzdrževanja in infrastrukture
Tožeča in tožena stranka sta gospodarski zbornici, ki sta pravni osebi zasebnega prava in nista osebi iz 1. točke prvega odstavka 481. člena ZPP, zato ni izpolnjen subjektivni kriterij (kriterij strank), po katerem se za gospodarski spor šteje vsak spor, v katerem sta obe stranki gospodarska družba, zavod, zadruga, država ali samoupravna lokalna skupnost.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Tožena stranka je izvedla racionalizacijo in reorganizacijo dela. Med drugim je ukinila tožnikovo delovno mesto (poleg delovnega mesta vodje skladišča), njegova dela pa prenesla na druga delovna mesta. Prenos nalog na druga delovna mesta pomeni organizacijski razlog, zaradi katerega je prenehala potreba po delu tožnika v smislu določbe prve alinee prvega odstavka 89. člena ZDR-1.
Ob ugotovitvi, da je pri toženi stranki obstajal utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ni pomembno, s kom je tožena stranka sklenila pogodbo za drugo delovno mesto, na katero se je sicer prenesel del nalog tožnikovega delovnega mesta.
Pogoj za določitev civilne kazni je, da je pravica kršena namerno ali iz hude malomarnosti. Tudi pri solidarni odgovornosti na podlagi 2. odstavka 165. člena ZASP pa mora biti ugotovljena odgovornost oziroma krivda vsakega kršilca za določeno kršitev. Za civilno kazen ne velja načelo splošne odgovornosti za kršitev avtorskih pravic ne glede na krivdo in načelo, da vsi kršilci neke pravice po drugem odstavku 165. člena ZASP odgovarjajo za celotno kršitev ne glede na stopnjo krivde vsakega.
OZ člen 110. ZIZ člen 20a, 21, 71, 71/1, 71/2. ZN člen 4. ZPP člen 17, 17/1, 17/2, 17/2-2, 350, 350/2.
izvršilni naslov - notarski zapis - neposredna izvršljivost - opredelitev dolžnikovih obveznosti - kreditna pogodba - odstop od pogodbe - neizpolnitev neznatnega dela pogodbenih obveznosti - načelo vestnosti in poštenja - načelo sorazmernosti - odlog izvršbe
Splošnih načel glede na izrecna pogodbena določila, ki niso v nasprotju s kogentnimi določili zakonov, v obravnavanem primeru ni mogoče uporabiti. Pravica odstopiti od kreditne pogodbe je bila v prosti dispozicija upnika, ki je navedeno možnost tudi izkoristil. Upnikovega ravnanja tako ni oceniti kot nepoštenega, sicer pa se je dolžnik s pogodbo zavezal, da bo obroke kredita redno plačeval, v kolikor pa teh, zaradi spremenjenih okoliščin, ni bil več sposoben, tega bremena ne more preložiti na upnika.