spor o pristojnosti – stvarna pristojnost – gospodarska zbornica – gospodarski spor – plačilo stroškov tekočega vzdrževanja in infrastrukture
Tožeča in tožena stranka sta gospodarski zbornici, ki sta pravni osebi zasebnega prava in nista osebi iz 1. točke prvega odstavka 481. člena ZPP, zato ni izpolnjen subjektivni kriterij (kriterij strank), po katerem se za gospodarski spor šteje vsak spor, v katerem sta obe stranki gospodarska družba, zavod, zadruga, država ali samoupravna lokalna skupnost.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Tožena stranka je izvedla racionalizacijo in reorganizacijo dela. Med drugim je ukinila tožnikovo delovno mesto (poleg delovnega mesta vodje skladišča), njegova dela pa prenesla na druga delovna mesta. Prenos nalog na druga delovna mesta pomeni organizacijski razlog, zaradi katerega je prenehala potreba po delu tožnika v smislu določbe prve alinee prvega odstavka 89. člena ZDR-1.
Ob ugotovitvi, da je pri toženi stranki obstajal utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ni pomembno, s kom je tožena stranka sklenila pogodbo za drugo delovno mesto, na katero se je sicer prenesel del nalog tožnikovega delovnega mesta.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – več izvedenskih mnenj
Upoštevaje mnenji obeh v pravdi določenih izvedencev medicinske stroke je prepričljivo odpravljen dvom v pravilnost in strokovnost mnenja prvo določenega izvedenca, izražen po tožeči stranki s sklicevanjem na dve izvedenski mnenji izvedenca sodno medicinske stroke v drugih pravdnih zadevah, sicer za drugega oškodovanca, vendar udeleženega v isti prometni nesreči in v istem vozilu.
vrednost spornega predmeta - korekturna dolžnost sodišča - zahtevek za izbris zastavne pravice - pravilo manjše vrednosti - vrednost zastavnega predmeta – pravdni stroški
Če očitno previsoko ali prenizko navedena vrednost spornega predmeta ne odpira vprašanja o stvarni pristojnosti ali pravici do revizije, ni razlogov za intervencijo sodišča.
predlog za obnovo postopka - izpolnjevanje procesnih predpostavk - dokazovanje
Dokazi se izvajajo le za potrjevanje (dokazovanje) dejstev, ki služijo za odločitev o določenem vprašanju po vsebini, to pa je šele potem, ko so za odločanje po vsebini podane vse potrebne procesne predpostavke in zaradi neobstoja katere izmed njih predlog stranke ni zavržen.
efektivni delovni čas - - mobilni delavci šoferji - delovni čas
Sodišče prve stopnje je glede vprašanja delovnega časa upoštevalo le izvedensko mnenje, ki pa je nejasno glede vprašanja, katere predpise in evidence je izvedenec uporabil pri svojem izračunu. Ker gre pri mobilnih delavcih šoferjih za specifično delo in ker delavci ne opravljajo dela v prostorih delodajalca, pod njegovim nadzorom, ampak gre lahko za več dnevno odsotnost, kjer morajo vozniki sami na tahografu evidentirati trajanje posameznih opravil, ki se štejejo v delovni čas, je za mobilne delavce sprejeta specialna zakonodaja, ki natančno določa, kaj se všteva v delovni čas. Iz izvedenskega mnenja in izpovedi izvedenca izhaja, da pri izračunu ni upošteval časa za nakladanje in razkladanje, da ni upošteval evidence potnih nalogov tožene stranke in tožnika ter da je ugotovil, da je tožena stranka tožniku pri obračunavanju plače prilagajala urno postavko, tako da je tožnik vsak mesec prejel približno enako izplačilo plače. Izvedenec tako ni upošteval Zakona o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni opremi v cestnih prevozih, sodišče prve stopnje pa se ni opredelilo, zakaj je v celoti sledilo izvedenskemu mnenju. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - sprejem ponudbe nove pogodbe - ustrezna zaposlitev - sorazmerni del odpravnine – odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove
Tožnik je s strani direktorja tožene stranke prejel odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ter novo pogodbo o zaposlitvi, ki je bila s strani direktorja tožene stranke že podpisana. Direktor je tožniku izročil pogodbo ter mu povedal vse pogoje nove pogodbe, da bo plača za novo delovno mesto enaka kot do tedaj, da naj tožnik pogodbo pregleda in če se ne strinja, napiše pritožbo. Tožnik se je z novo pogodbo strinjal in jo je takoj podpisal. Glede na navedeno je bil direktor tožene stranke in s tem tožena stranka seznanjena, da se tožnik z novo pogodbo strinja, zato je pogodba pričela veljati. Skladno s 15. členom OZ je pogodba namreč sklenjena, ko se pogodbeni stranki sporazumeta o njenih bistvenih sestavinah. Ker nova pogodba o zaposlitvi med pravdnima strankama velja, je tožnik zaposlen na delovnem mestu vodja vinogradniške pridelave, zato je njegov tožbeni zahtevek (da je pri toženi stranki zaposlen na delovnem mestu vodja vinogradniške pridelave; da mu je tožena stranka dolžna zagotavljati delo na podlagi pogodbe o zaposlitvi za delo na delovnem mestu vodja vinogradniške pridelave; da je tožniku delovno razmerje nezakonito prenehalo ter rintegracijski in reparacijski zahtevek) utemeljen.
Do vznemirjanja je lahko prišlo le v primeru, če toženci nimajo pravice – pravnega naslova oziroma soglasja, dovoljenja tožeče stranke, da pot lahko uporabljajo. Priposestvovanje služnosti, je mogoče oziroma dovoljuje uporabo poti, zato predstavlja vprašanje obstoja služnosti predhodno vprašanje v zadevi.
obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti – nastanek zavarovalnega primera – vzročna zveza – dokazno breme
Na tožniku je dokazno breme glede predpostavk odškodninskega primera (protipravnost, škoda in vzročna zveza), vključno z nastankom zavarovalnega primera.
Sodišče ni dolžno samo ugotavljati, katere od poškodb bi lahko nastale ob trčenju vozil, ampak bi moral tožnik jasno razmejiti, katere poškodbe so bile na vozilu že v času trčenja in katere je povzročil zavarovanec tožene stranke.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 260, 260-1, 261, 263.
izredna pravna sredstva - obnova postopka - starostna pokojnina - novo dejstvo - nov dokaz
V letu 1992 izplačani zneski v obliki obveznic za notranji odkup ne predstavljajo novega dokaza v smislu prvega odstavka 260. člena ZUP, je pa novo dejstvo v tem, da je zavezanec za prispevek na zahtevo toženca sporne zneske izločil iz podatkov matične evidence zavarovancev, za to dejstvo pa tožnica ni vedela brez svoje krivde. Pri odločanju v zvezi z zahtevami strank za novo odmero pokojnin, ki so bile v predsodnem postopku na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP zavržene, je Vrhovno sodišče RS zavzelo stališče, da v takem primeru ni mogoče zahtevati nove odmere pokojnine, ampak po 1. točki 260. člena ZUP obnovo postopka, pod pogojem, da okoliščin, zaradi katerih se predlaga obnova postopka, stranka brez svoje krivde ni mogla navesti v končanem prejšnjem postopku. Ker gre v obravnavani zadevi za takšen primer, je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo, da so izpolnjeni vsi pogoji za obnovo postopka in odpravilo izpodbijani odločbi toženca ter dovolilo obnovo postopka, končanega s pravnomočno odločbo ter naložilo tožencu, da izda odločbo v obnovljenem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0065414
ZPP člen 7, 212. OZ člen 649. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 22, 103.
gradbena pogodba - cena na enoto - pogodbeno dogovorjena cena - trditveno in dokazno breme - materialno procesno vodstvo
Tožnica bi morala izrecno navesti, katera zaračunana dela so bila dodatna, katera presežna (predvidljiva oziroma nepredvidljiva) in katera pogodbena, katerih plačilo je bilo zadržano. Trditvene podlage namreč ne more nadomestiti izpoved pravdnih strank. Sklicevanje na dokaz (npr. vpogled v gradbeno dokumentacijo) kot del trditvene podlage po sodni praksi pa je mogoče le v primeru, ko to stranka v svojih trditvah izrecno navede, hkrati pa bi bilo povzemanje vsebine takšnega dokaza v tožbo neracionalno zaradi njegove obsežnosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063813
OZ člen 633, 634, 640. ZPP člen 8, 213.
podjemna pogodba – stvarna napaka – skrite napake – jamčevalni zahtevki - manjša vrednost opravljenega posla – obligacija rezultata – lastnost končnega rezultata – nepravilna uporaba opravljenega posla – delni ugovor sočasnosti izpolnitve – zadržanje dela plačila – načelo enake vrednosti dajatev
Nepravilna uporaba opravljenega posla je tipični vzrok, ki izvira iz sfere naročnika (oziroma v tem primeru investitorja), zato izvajalec praviloma za napako opravljenega posla, ki nastane zaradi takšne uporabe, ne odgovarja.
protipravno vznemirjanje lastninske pravice - služnostna pravica - soglasje lastnika - vzpostavitev prejšnjega stanja
Toženec v letu 2005 za poseg v nepremičnino v solasti tožnika v obliki položitve novega nizkonapetostnega kabla po delu te nepremičnine ni imel služnostne pravice niti soglasja tožnika, zato navedeni poseg predstavlja protipravno vznemirjanje tožnika v smislu 99. člena SPZ.
dolg iz zapuščine – odgovornost za dolgove zapuščine – pasivna legitimacija
Do delitve zapuščine dediči z zapuščino upravljajo in razpolagajo skupno. Dolg, ki iz takega skupnega premoženja nastaja, ima status dolga iz zapuščine, za katerega odgovarjajo dediči enako kot za zapustnikove dolgove. Ni odločilno, ali bo iz zapuščine toženec kaj podedoval ali ne. Pomembno je, da je dedič in da iz tega razloga odgovarja za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VDS0012061
ZDR člen 6, 6/1, 6/5, 6/7, 204, 204/5. ZJU člen 5. ZPol člen 67, 67.b.
odškodninska odgovornost delodajalca - diskriminacija - nepremoženjska škoda - razžalitev dobrega imena in časti - izgubljeni dobiček - premoženjska škoda - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - javni uslužbenci - neizbrani kandidat - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe
Tožnici je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo z iztekom pogodbe o zaposlitvi, sklenjene za določen čas. Zato toženi stranki ni mogoče očitati diskriminacije v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja tožnice pri toženi stranki, saj to prenehanje ni bilo pogojeno z nobeno od osebnih okoliščin tožnice (člen 6/1 ZDR), temveč z iztekom časa, za katerega je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena.
Tožnica s tem, ko zatrjuje, da je bila s strani tožene stranke diskriminirana, ker z njo ni bila sklenjena nova pogodba o zaposlitvi za določen čas za dobo petih let, zahteva sodno varstvo kot neizbrani kandidat. Razlikovanje med zahtevo za sodno varstvo, ki jo poda delavec in neizbrani kandidat, pa je pomembno zaradi različne zakonske ureditve v zvezi z vložitvijo takšne zahteve. Neizbrani kandidat lahko glede na člen 204/5 ZDR, ki je z ozirom na splošna pravila civilnega prava o odškodninski odgovornosti, ki jih opredeljujejo določbe OZ specialna določba, tožbo v zvezi z zatrjevano diskriminacijo vloži le v roku 30 dni po prejemu obvestila delodajalca (o neizbiri). Ta rok je materialni prekluzivni rok, katerega zamuda ima za posledico zavrženje tožbe. Na ta rok pazi prvostopenjsko sodišče po uradni dolžnosti.
Toženi stranki ni mogoče očitati diskriminacije v zvezi s tem, da s tožnico ni sklenila nove pogodbe o zaposlitvi za drugo delovno mesto, saj tožnica glede na odločbo ZPIZ (s katero je bila tožnici, invalidki III. kategorije priznana pravica do premestitve na drugo delo v svojem poklicu oziroma na drugo delovno mesto z omejitvijo dela) tega dela ni bila zmožna opravljati.
Obveznosti drugega in tretjega toženca plačati vtoževano terjatev dokazujeta osebni menični izjavi drugega in tretjega toženca, iz katerih jasno izhaja, da sta se tako drugi kot tretji toženec osebno pisno zavezala kot poroka in plačnika za obveznosti prvega toženca do družbe B. d.o.o., na podlagi citirane posojilne pogodbe.
odmera odškodnine zaradi smrti bližnjega – smrt mame – teorija jajčne lupine – zamudne obresti
Tožnica je bila pred izgubo mame mešano strukturirana oseba z nekoliko poudarjenimi značilnostmi anksiozne in anankastične osebnostne strukture ter z nakazanimi obsesivnimi značilnostmi. Pri tožnici je prišlo do t.i. kompliciranega žalovanja, kar je povezano z njeno osebnostno strukturo in z obsesivno kompulzivno motnjo, smrt matere pa je pri tožnici vplivala na način izražanja te motnje. Toda tega tožnici ni mogoče šteti v breme, ker je oškodovanca treba sprejeti takega, kot je.
Nestrokovna izvedba žaluzij, zaradi katere stanovanje ne dosega predpisane osvetljenosti, v nasprotju s pogodbenim dogovorom vgrajena vrsta parketa ter dejstvo, da je tožnica pred sklenitvijo pogodbe pozvala toženca k odpravi napak oz. povrnitvi stroškov, toženec pa je to zavrnil, utemeljujejo zaključek, da je tožnica imela pravico odstopiti od pogodbe.
Glede na to, da se tožnica ni dogovorila s tožencem, da pred sklenitvijo pogodbe na lastne stroške izvede položitev keramike v kopalnici in da se je strinjala, da toženec vrednost keramike po osnovnem projektu ne bo odštel od cen, je potem, ko do sklenitve pogodbe za stanovanje ni prišlo, upravičena do povrnitve tega, za kar je stanovanje več vredno, ne pa do povrnitve stroškov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL0078766
SPZ člen 48, 70, 70/2.
delitev stvari v solastnini - spor o deležu - pritožba - pravni interes - tržna vrednost dela nepremičnine s prizidkom - prodaja nepremičnine v izvršilnem postopku - nagrada izvedenca - dopolnitev izvedenskega mnenja
Pri prodaji nepremičnine v izvršilnem postopku gre za originarno, ne pa derivativno pridobitev lastninske pravice, tako da za nastanek pravice kupca pravice pravnega prednika niso pomembne. Pravnomočen sklep o izročitvi nepremičnine kupcu veže stranke, udeležence v materialnem smislu in sodišče.