OBLIGACIJSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - ZAVAROVANJE TERJATEV - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072020
URS člen 36, 37. ZPOmK-1 člen 28, 28/1, 32, 54, 55. ZPP člen 108. OZ člen 45, 134. ZIZ člen 272.
pojem sile in grožnje - nedopustna grožnja - varstvo zasebnosti - zasebna korespondenca - poslovna korespondenca - tajnost pisem in občil - nerazumljivo besedilo izreka - nerazumljiva vloga - ravnanje z nerazumljivimi vlogami - regulacijska začasna odredba
Opozorilo na nekaj, kar je po zakonu dopustno, ne more pomeniti nedopustne grožnje.
Slabega jezikovnega in slovničnega izražanja zaradi njegove (pre)pogostosti ni možno vedno dosledno sanirati oz. sankcionirati z uporabo 108. člena ZPP.
NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0078462
ZPP člen 343. ZGD-1 člen 10b. ZGD-1H člen 12. ZNP člen 37.
ustavitev postopka – sprememba zakona - pravni interes za pritožbo - postopek za odvzem pooblastila oziroma upravičenja za vodenje poslov – zahteva za povrnitev stroškov – nepravdni postopek
Pravni interes za pritožbo je procesna predpostavka, brez katere ni vsebinskega odločanja o pritožbi. To pomeni, da ima pravico do pritožbe samo tista stranka, ki bi ji, če bi se pokazalo, da je utemeljena, prinesla konkretno in neposredno pravno korist in katere pravni položaj bi se z odločbo pritožbenega sodišča lahko izboljšal.
OZ člen 462, 464, 494. ZVKSES člen 24. ZVPot člen 37.
prodajna pogodba - odgovornost za pravne napake - omejitve javnopravne narave - stvarne napake - skrite napake - solidnost gradnje - rok za grajanje - prekoračitev trditvene podlage
Za omejitve javnopravne narave prodajalec odgovarja, če kupcu niso bile znane (in ne, če bi mu morale biti znane), ob pogoju, da je prodajalec vedel zanje ali vedel, da jih je mogoče pričakovati, pa jih kupcu ni sporočil.
nepremoženjska škoda – soprispevek – varnostni pas – vzročna zveza – obseg poškodb
Ker trditve tožeče stranke o tem, da bi bil v primeru uporabe varnostnega pasu zaradi prevračanja vozila obseg škode večji oziroma enak obsegu škode, kot ga je utrpela tožnica, niso dokazane, in ker je dokazana vzročna zveza med neuporabo varnostnega pasu in poškodbami oziroma obsegom poškodb tožnice, je soprispevek tožnice k nastali škodi zaradi neuporabe varnostnega pasu 20 %.
obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti – nastanek zavarovalnega primera – vzročna zveza – dokazno breme
Na tožniku je dokazno breme glede predpostavk odškodninskega primera (protipravnost, škoda in vzročna zveza), vključno z nastankom zavarovalnega primera.
Sodišče ni dolžno samo ugotavljati, katere od poškodb bi lahko nastale ob trčenju vozil, ampak bi moral tožnik jasno razmejiti, katere poškodbe so bile na vozilu že v času trčenja in katere je povzročil zavarovanec tožene stranke.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 260, 260-1, 261, 263.
izredna pravna sredstva - obnova postopka - starostna pokojnina - novo dejstvo - nov dokaz
V letu 1992 izplačani zneski v obliki obveznic za notranji odkup ne predstavljajo novega dokaza v smislu prvega odstavka 260. člena ZUP, je pa novo dejstvo v tem, da je zavezanec za prispevek na zahtevo toženca sporne zneske izločil iz podatkov matične evidence zavarovancev, za to dejstvo pa tožnica ni vedela brez svoje krivde. Pri odločanju v zvezi z zahtevami strank za novo odmero pokojnin, ki so bile v predsodnem postopku na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP zavržene, je Vrhovno sodišče RS zavzelo stališče, da v takem primeru ni mogoče zahtevati nove odmere pokojnine, ampak po 1. točki 260. člena ZUP obnovo postopka, pod pogojem, da okoliščin, zaradi katerih se predlaga obnova postopka, stranka brez svoje krivde ni mogla navesti v končanem prejšnjem postopku. Ker gre v obravnavani zadevi za takšen primer, je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo, da so izpolnjeni vsi pogoji za obnovo postopka in odpravilo izpodbijani odločbi toženca ter dovolilo obnovo postopka, končanega s pravnomočno odločbo ter naložilo tožencu, da izda odločbo v obnovljenem postopku.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0075577
OZ člen 178, 179.
kršitev osebnostnih pravic – svoboda izražanja – test sorazmernosti – pravica do odškodnine – obstoj nepremoženjske škode
Zgolj kršitev osebnostne pravice še nima za posledico, da bi tožnik lahko uspel z zahtevkom na plačilo denarne odškodnine oziroma z objavo popravka. Kršitev mora biti protipravna in mora tožniku povzročati škodo, ki je pravno priznana.
Uredba Sveta ES št. 2201/2003 člen 11, 11/8, 28, 31, 39, 40, 40/1-a, 40/1-b,42.
izvršitev neposredno izvršljive odločbe z družinsko pravnega področja ene države članice v drugi državi članici - vrste neposredno izvršljivih odločb - oblike varstva v primeru protipravne ugrabitve otroka - učinek odločbe sodišča iz države izvora - postopek razglasitve izvršljivosti - potrdilo o neposredni izvršljivosti
Neposredno izvršljivi sta le dve vrsti odločb: kadar gre za pravico do stikov z otrokom po točki a) prvega odstavka 40. člena Uredbe in kadar gre za odločbo o vrnitvi otroka iz točke b) prvega odstavka 40. člena Uredbe. V vseh primerih, razen v zgoraj navedenih dveh, se sodna odločba lahko izvrši v drugi državi članici le tako, kot je določeno v 28. členu Uredbe, torej šele takrat, ko je na zahtevo katerekoli od zainteresiranih strank razglašena za izvršljivo v tej državi.
ugovor tretjega - verjetnost - verjetno izkazana pravica - obrazložen ugovor - trditvena in dokazna podlaga
Tretji je za obstoj svoje pravice na predmetu izvršbe zatrjeval vsa pravno relevantna dejstva (obstoj zunajzakonske skupnosti, nakup nepremičnine v času trajanja te skupnosti, soprispevanje sredstev za nakup nepremičnine), ter predlagal zanje tudi dokaze (zaslišanje dolžnice, tretjega in zaslišanje priče), v celoti in natančno pa bo tretji moral podati trditve in dokazne predloge šele v tožbi zaradi nedopustnosti izvršbe.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0070449
SPZ člen 49, 67, 67/7, 99. OZ člen 125.
negatorna tožba – dogovor o razdelitvi solastne stvari v naravi – načelo relativnosti pogodb – upravljanje s stvarjo v solastnini – motilno ravnanje – standard obzirne souporabe stvari
Dogovor o razdelitvi solastne stvari v naravi (tj. posesti stvari) nima učinka razdelitve solastnine in ne zavezuje pravna naslednika skleniteljev, torej ne učinkuje extra partes.
Vsebina zatrjevanih motilnih ravnanj (tj. toženčevo kajenje in sedenje na klopci na betonskem pločniku ob južnem delu stanovanjske hiše ter njegovo prehajanje do betonskega pločnika ob prizidku po parceli, ki je v izključni posesti tožnika) ne presega standarda obzirne souporabe stvari oziroma takšne uporabe, ki bi drugega solastnika izključevala ali omejevala od souporabe.
Tožnik (invalid III. kategorije) na dan nastanka invalidnosti ni dopolnil pokojninsko dobo, ki pokriva najmanj tretjino razdobja od dopolnjenega 20. leta starosti do nastanka invalidnosti (delovna leta), šteto delovna leta kot polna leta. Zato ne izpolnjuje enega od pogojev za priznanje pravice do invalidske pokojnine.
ZAVAROVANJE TERJATEV – DRUŽINSKO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0075622
ZIZ člen 227, 268, 270. ZZZDR člen 52. ZZK-1 člen 99.
začasna odredba – zavarovanje denarne terjatve – prepoved odsvojitve in obremenitve nepremičnine – neznatna škoda – razpolaganje s skupnim premoženjem – izrek denarne kazni – pravni interes – učinek zaznambe
Ker je predpisan poseben režim razpolaganja s skupnim premoženjem, skupno premoženje strank pa še ni dokončno razdeljeno, že zakon toženca omejuje pri razpolaganju s skupnim premoženjem. S prepovedjo odtujitve in obremenitve nepremičnine zato tožencu lahko nastane le neznatna škoda.
Tožencu naložena obveznost je opustitev, za izterjavo katerem je sicer predvideno izrekanje denarnih kazni, vendar tožnica za izrekanje denarne kazni nima interesa. Takó lastninska pravica kot hipoteka se namreč na pravnoposloven način pridobita z vpisom v zemljiško knjigo, kar preprečujejo učinki zaznambe prepovedi odsvojitve in obremenitve v zemljiški knjigi.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065395
OZ člen 562, 562/1, 568, 568/2. ZPP člen 286.
pogodba o preužitku - razveza pogodbe o preužitku - spremenjene razmere - pogodba o dosmrtnem preživljanju - neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti - načelo vestnosti in poštenja - prekluzija
Ob dejstvu, da pred sklenitvijo pogodbe pogodbene stranke niso bivale skupaj niti to ni bilo pogodbeno dogovorjeno za primer toženčeve poroke, neuresničena pričakovanja tožnikov glede skupnega bivanja ne predstavljajo pravno relevantnih spremenjenih razmer, ki bi narekovale razvezo pogodbe o preužitku.
skupno premoženje – določitev deležev na skupnem premoženju – vložek posebnega premoženja – delilni sporazum
Zapis solastniških deležev v pogodbi, ki je bila podlaga za pridobitev stvari, ne pomeni veljavnega delilnega sporazuma in ne more vplivati na višino deleža po 59. členu ZZZDR. Zakonca sicer lahko skupno premoženje sporazumno razdelita, vendar mora biti takšen delilni sporazum sklenjen v predpisani obliki notarskega zapisa.
OZ člen 179, 179/2. ZDR člen 6a, 6a/1, 45, 45/3. ZDR-1 člen 8.
mobing - trpinčenje na delovnem mestu - odškodnina - višina odškodnine - kaznovalna funkcija - varovanje dostojanstva delavca pri delu
V skladu s členom 45/3 ZDR je bil delodajalec delavcu v primeru trpinčenja odškodninsko odgovoren po splošnih pravilih civilnega prava. Odškodnina za nepremoženjsko škodo po določbah civilnega prava nima kaznovalne funkcije. Šele 8. člen novega ZDR-1 je določil, da je namen denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo v primeru kršitve prepovedi diskriminacije ali trpinčenja na delovnem mestu tudi odvračanje delodajalca od ponovnih kršitev.
povrnitev škode - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - pravična odškodnina - rana - koleno - stroški za preglede in zdravilišča
Določeno zdravljenje (pregled, zdravilišče) bi moralo biti medicinsko indicirano in za tožnika potrebno, ne zgolj koristno, da bi opravičevalo povrnitev stroškov zdravljenja in drugih potrebnih stroškov na podlagi 174. člena OZ.
Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji člen 40. OZ člen 180.
solidarnostna pomoč - smrt očeta - pravica do solidarnostne pomoči - ožji družinski član
Staršev delavca ni mogoče šteti za ožje družinske člane iz določbe 1. alinee 4. točke 40. člena KPND, ob smrti katerih bi bil delavec upravičen do solidarnostne pomoči.
Pri razlagi pojma ožjih družinskih članov iz prve alineje 4. točke 40. člena KPND ni mogoče smiselno uporabiti razlage iz 180. člena OZ, ker je namen obeh institutov različen. Solidarnostna pomoč je institut delovnega prava in pravica, ki je pogojena z obstojem delovnega razmerja. Pravica do prejema solidarnostne pomoči je vezana na določen dogodek in se izplača delavcu z namenom, da lažje premosti težave, ki niso nastale po njegovi volji. Pogoja, ki morata biti izpolnjena za izplačilo, sta obstoj delovnega razmerja in eden izmed taksativno naštetih dogodkov. Pri tem ni pomembno, če in ali sploh obstaja odgovorna oseba, ki je povzročila ta dogodek.
STVARNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065382
ZZZDR člen 12, 57, 57/1, 59. ZPP člen 181, 181/2.
premoženjska razmerja med zakonci - izvenzakonska skupnost - skupno premoženje - delež zakoncev na skupnem premoženju - zakonska domneva - ugotovitvena tožba - pravni interes
Obstoj pravnomočne odločbe je materialnopravna in ne procesna predpostavka tožbe po prvem odstavku 57. člena ZZZDR. Za pravilno uporabo materialnega prava relevantna dejstva pa se ugotavljajo tekom pravdnega postopka in odločitev sodišča temelji na dejstvih, kot so ugotovljena ob koncu glavne obravnave.
odškodninska odgovornost - odgovornost imetnika živali - domača žival - imetnik psa - dolžno nadzorstvo - skupno gospodinjstvo
Pes je škodni dogodek povzročil, njegov imetnik pa za njegovo varstvo in nadzorstvo ni poskrbel, zato je odgovoren za nastalo škodo in jo je dolžan povrniti oziroma jo je dolžna povrniti prvotožena stranka v skladu z zavarovalno pogodbo.
odmera odškodnine zaradi smrti bližnjega – smrt mame – teorija jajčne lupine – zamudne obresti
Tožnica je bila pred izgubo mame mešano strukturirana oseba z nekoliko poudarjenimi značilnostmi anksiozne in anankastične osebnostne strukture ter z nakazanimi obsesivnimi značilnostmi. Pri tožnici je prišlo do t.i. kompliciranega žalovanja, kar je povezano z njeno osebnostno strukturo in z obsesivno kompulzivno motnjo, smrt matere pa je pri tožnici vplivala na način izražanja te motnje. Toda tega tožnici ni mogoče šteti v breme, ker je oškodovanca treba sprejeti takega, kot je.