neupravičena pridobitev - uporaba solastne stvari - nemožnost uporabe nepremičnine v sorazmerju s solastniškim deležem - korist od uporabe nepremičnine - uporabnina
Za utemeljenost zahtevka po 198. členu OZ ni pomembno, ali pomeni pridobitev stvari za obogatenega objektivno korist ali ne oziroma ali se je dejansko okoristil s stvarjo ali ne, ali bi se lahko, pa je to iz kakršnegakoli razloga opustil. Pomembna je predvsem korist, ki bi jo obogateni lahko imel od stvari, ki jo je pridobil.
Z indosiranjem menica postane abstrakten vrednostni papir, kar pomeni, da menični dolžnik zoper indosatarja ne more več uveljavljati ugovorov iz temeljnega razmerja z meničnim upnikom (remitentom), razen zoper nedobrovernega pridobitelja menice, ki je v času pridobitve menice ravnal zavestno v škodo dolžnika.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - DELOVNO PRAVO
VSL0075625
ZDR člen 184.
škoda povzročena v zvezi z delom - odškodninska odgovornost
Če je škoda povzročena delavcu pri delu ali v zvezi z delom, odškodninsko svojemu delavcu odgovarja delodajalec, ne pa delavec, ki je (oziroma naj bi) škodo povzročil.
podjemna pogodba - odstop od pogodbe - dogovorjeno plačilo - pogodbeno dogovorjena cena - pozitivni pogodbeni interes
Določba 648. člena OZ daje naročniku posla pri podjemni pogodbi pravico, da lahko od posla kadarkoli odstopi, vendar pri takem odstopu daje prejemniku naročila pravico do prejema plačila, s katerim je zavarovan njegov pozitivni pogodbeni interes, zasledovan s sklenitvijo podjemne pogodbe.
ugovorni razlog - insolventnost - neobrazložen ugovor
Dejstvo, da je bil v času podajanja ugovora dolžnik insolventen, ni dejstvo, ki bi vplivalo na dovolitev izvršbe, saj plačilo zapadle terjatve ne pomeni privilegiranja upnika nasproti drugim upnikom.
nadomestilo za uporabo avtorskega dela – veljavnost Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del – civilna kazen – posredovanje podatkov o bruto honorarju izvajalcev – obračun DDV – stroški postopka - exceptio illegalis
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ker je uporabo Pravilnika 2006 zavrnilo sklicujoč se na exceptio illegalis. Pravilnik ni bil sprejet na zakonit način, zato ga sodišče ni smelo uporabiti.
Neizpolnitev sodelovalne dolžnosti, tj. posredovanje podatkov o bruto honorarjih posameznih izvajalcev del, sama po sebi ne utemeljuje izreka civilne kazni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0075578
ZPP člen 154, 154/1, 154/2. OZ člen 168, 168/3, 179, 182.
stroški postopka – primarno in sekundarno pravilo 154. člena ZPP – ločitev uspeha po temelju in višini – višina odškodnine – izgubljeni dobiček
Tisto, kar je z vidika izgubljenega dobička odločilno, je, da tožnik zaradi poškodbe ni mogel delati. Če pa škodnega dogodka, nasprotno, ne bi bilo, tedaj bi glede na normalen tek stvari delal (kot je delal prej) in tudi ustvarjal dobiček.
Ločitev uspeha po temelju in višini je ena izmed mogočih metod za napolnitev pravnega pojma „ustrezen del stroškov.“ Ali bo ta uporaba te metode v konkretni zadevi ustrezna, je odvisno od okoliščin konkretnega primera. Izbira bodisi primarnega bodisi sekundarnega pravila iz drugega odstavka 154. člena ZPP ter izbira ustrezne metode določanja uspeha mora biti takšna, da je odločitev o stroških pravična.
vmesna sodba – meje učinkov vmesne sodbe – temelj odškodninskega zahtevka – vzročna zveza – škoda
Sodišče prve stopnje bi moralo ob izdaji vmesne sodbe ugovore, ki se nanašajo na vprašanje vzročne zveze in vprašanje obstoja (vsaj minimalne) škode, obravnavati, saj to po izdaji vmesne sodbe zaradi njenega prekluzivnega učinka ob odločanju o višini odškodnine ni več dopustno.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065369
OZ člen 468, 468/2, 480, 480/1. ZPP člen 154.
prodajna pogodba - pravice kupca - jamčevalni zahtevki - izguba pravic - škoda zaradi zaupanja - refleksna škoda - strošek izdelave izvedeniškega mnenja - pravdni stroški - delni umik tožbe
Strošek izdelave izvedeniškega mnenja je neposredno povezan z uveljavljanjem jamčevalnega zahtevka. Zato je zmotno pritožnikovo pravno naziranje, da gre za refleksno škodo, kot je opredeljena v tretjem odstavku 468. člena OZ. Ne gre namreč za škodo, ki bi zaradi napake stvari nastala na drugih tožničinih dobrinah, pač pa za škodo, ki je nastala zaradi uveljavljanja jamčevalnega zahtevka.
skupno premoženje – določitev deležev na skupnem premoženju – vložek posebnega premoženja – delilni sporazum
Zapis solastniških deležev v pogodbi, ki je bila podlaga za pridobitev stvari, ne pomeni veljavnega delilnega sporazuma in ne more vplivati na višino deleža po 59. členu ZZZDR. Zakonca sicer lahko skupno premoženje sporazumno razdelita, vendar mora biti takšen delilni sporazum sklenjen v predpisani obliki notarskega zapisa.
ugovor tretjega - verjetnost - verjetno izkazana pravica - obrazložen ugovor - trditvena in dokazna podlaga
Tretji je za obstoj svoje pravice na predmetu izvršbe zatrjeval vsa pravno relevantna dejstva (obstoj zunajzakonske skupnosti, nakup nepremičnine v času trajanja te skupnosti, soprispevanje sredstev za nakup nepremičnine), ter predlagal zanje tudi dokaze (zaslišanje dolžnice, tretjega in zaslišanje priče), v celoti in natančno pa bo tretji moral podati trditve in dokazne predloge šele v tožbi zaradi nedopustnosti izvršbe.
Uredba Sveta ES št. 2201/2003 člen 11, 11/8, 28, 31, 39, 40, 40/1-a, 40/1-b,42.
izvršitev neposredno izvršljive odločbe z družinsko pravnega področja ene države članice v drugi državi članici - vrste neposredno izvršljivih odločb - oblike varstva v primeru protipravne ugrabitve otroka - učinek odločbe sodišča iz države izvora - postopek razglasitve izvršljivosti - potrdilo o neposredni izvršljivosti
Neposredno izvršljivi sta le dve vrsti odločb: kadar gre za pravico do stikov z otrokom po točki a) prvega odstavka 40. člena Uredbe in kadar gre za odločbo o vrnitvi otroka iz točke b) prvega odstavka 40. člena Uredbe. V vseh primerih, razen v zgoraj navedenih dveh, se sodna odločba lahko izvrši v drugi državi članici le tako, kot je določeno v 28. členu Uredbe, torej šele takrat, ko je na zahtevo katerekoli od zainteresiranih strank razglašena za izvršljivo v tej državi.
določitev preživnine – porazdelitev bremena preživljanja - vpliv stikov na preživninsko breme
Če oče nima stikov z mladoletno hčerko (po njeni želji), to ne pomeni avtomatično večjega preživninskega bremena zanj. Stiki so tudi njegova pravica. So zlasti v otrokovo največjo korist in jih ni možno kakorkoli vezati na plačevanje (višine) preživnine. Drugačno utemeljevanje bi (pravno politično) učinkovalo celo zoper to, da roditelj, ki mu je otrok zaupan v vzgojo in varstvo, tega k stikom z drugim roditeljem spodbuja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065395
OZ člen 562, 562/1, 568, 568/2. ZPP člen 286.
pogodba o preužitku - razveza pogodbe o preužitku - spremenjene razmere - pogodba o dosmrtnem preživljanju - neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti - načelo vestnosti in poštenja - prekluzija
Ob dejstvu, da pred sklenitvijo pogodbe pogodbene stranke niso bivale skupaj niti to ni bilo pogodbeno dogovorjeno za primer toženčeve poroke, neuresničena pričakovanja tožnikov glede skupnega bivanja ne predstavljajo pravno relevantnih spremenjenih razmer, ki bi narekovale razvezo pogodbe o preužitku.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – izpodbojna pravna dejanja – izpodbojnost pravnih dejanj, za katera obstaja izvršilni naslov – vsebina in način uveljavljanja izpodbojnega zahtevka – res iudicata – pravnomočno razsojena stvar
Izpodbijati je mogoče tudi dejanje procesne narave.
posebno premoženje zakonca - vlaganje v nepremičnino
Prvostopno sodišče je pri določitvi deleža tožnika na nepremičnini parc. št. 1192/0 k.o. P. pravilno upoštevalo, da zemljišče predstavlja posebno premoženje toženke, in da je toženka po razpadu življenjske in ekonomske skupnosti pravdnih strank še opravila določena vlaganja v stanovanjsko hišo, ki prav tako ne predstavljajo skupnega premoženja pravdnih strank.
oprostitev plačila sodnih taks – premoženjsko stanje - dohodek iz naslova kmetijske in gozdarske dejavnosti
Ker mora biti pri odločanju upoštevano tožnikovo premoženjsko stanje kot celota, je treba upoštevati tudi dohodek, ki ga ima tožnik iz naslova osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti. Dejstvo, da gre za na osnovi katastrskih podatkov izračunan in ne mesečno izplačevan dohodek, ni pomembno.
Namen obličnosti pri poroštveni izjavi je v varstvu poroka pred nepremišljenostjo. Poroštvena pogodba obremenjuje samo poroka, ne pa tudi upnika, pri čemer porok za svoje poroštvo ne prejme plačila. Ker neodplačno jamči za tujo obveznost, ga zakonska določba varuje pred prenagljeno odločitvijo in pred tem, da bi bila njegova obveznost težja od obveznosti glavnega dolžnika. Interes drugega toženca kot poroka v tej zadevi ni bil v ničemer prizadet, saj je brez dvoma vedel za glavno obveznost, za katero se je zavezal kot porok. Če interes toženca ni bil v ničemer prizadet, pa ni razloga, da bi se poroštveni izjavi odrekla veljavnost.
OZ člen 62, 165, 378, 378/1, 943, 943/2. ZOZP člen 20a.
rok za reševanje odškodninskega zahtevka
Ureditev po 20.a členu ZOZP, o trimesečnem reševanju odškodninskega zahtevka in odlogu zamude zavarovalnice za ta čas, je specialna, za čas po izteku tega roka pa velja splošna določba drugega odstavka 943. člena OZ, po kateri začne teči 14 dnevni rok za izpolnitev obveznosti zavarovalnice potem, ko sta bila ugotovljena obstoj in znesek.