invalidnost - I. kategorije - invalidnost III. kategorije - datum spremembe nastanka invalidnosti
Pri tožnici ni podana I. kategorija invalidnosti. Njena delovna zmožnost za njen poklic je zmanjšana za manj kot 50 %. Tožnica je zmožna za delo s krajšim delovnim časom 4 ure dnevno na drugem delovnem mestu z omejitvami. Zato je tožničin tožbeni zahtevek, da se jo razvrsti v III. kategorijo invalidnosti in se ji prizna pravica do dela na drugem delovnem mestu z omejitvami, utemeljen.
Glede datuma spremembe nastanka invalidnosti je potrebno upoštevati prvi dan po pravnomočnosti odločbe tožene stranke, s katero je bilo predhodno pravnomočno ugotovljeno stanje invalidnosti pri tožnici. Vendar od tega dne dalje tožnici ne gredo tudi nove pravice. ZPIZ-1 v 2. odstavku 163. člena namreč določa, da v primeru, če nastanejo v stanju invalidnosti ali telesne okvare spremembe, zaradi katerih določena pravica preneha ali se spremeni, ta pravica preneha ali se spremeni s prvim dnem naslednjega meseca po nastanku spremembe.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnine - policist - usposabljanje - krivdna odgovornost - kriminalist - vaje
Tožeča stranka (policistka) ni opravila osnovnega usposabljanja kriminalistov ali kriminalističnega tečaja, zato ni izpolnjevala osnovnih pogojev za nadaljevalno usposabljanje kriminalistov, kar pomeni, da se tega usposabljanja ne bi smela udeležiti. S tem, ko je tožena stranka tožnico vključila v nadaljevalno usposabljanje, je ravnala protipravno. Prav tako marker ni ravnal v skladu s prejetimi navodili in je s svojimi ravnanji pretiraval. Zato tožena stranka krivdno odgovarja tožnici za škodo, ki jo je tožnica utrpela na službenem usposabljanju ob izvajanju vaje prijetje storilca kaznivega dejanja (markerja).
kaznivo dejanje kršitve tajnosti postopka - osebnostne pravice - smrt oškodovanca
Gre namreč za osebnostne pravice posameznika, ki pa po njegovi smrti ne morejo biti prizadete, ker več ni naravnega nosilca osebnostnih pravic, saj te praviloma prenehajo s smrtjo. Obravnavano kaznivo dejanje namreč ne sodi v sklop tistih kaznivih dejanj za katera KZ-1 opredeljuje, da pravno varstvo določenih osebnostnih pravic traja tudi po smrti, kar sicer velja za kazniva dejanja, ki jih sodišče prve stopnje navaja v točki 9 napadene sodbe. Pri obravnavanem kaznivem dejanju gre namreč za zaščito razpoznavnosti otrok in sicer, da ne bi bili ob tem izpostavljeni dodatnim travmam zaradi objave o postopkih v katerih se nahajajo, kar bi negativno vplivalo na njihov razvoj, kot to pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje v napadeni sodbi.
ZIZ člen 264, 264/2. ZFPPIPP člen 131, 131/1, 132, 132/3.
predhodna odredba – postopek zavarovanja – stečajni postopek – ustavitev postopka zavarovanja – zastavna pravica – pogojna pridobitev ločitvene pravice
V postopku zavarovanja s predhodno odredbo lahko upnik dobi le pogojno zastavno pravico, saj se s predhodno odredbo lahko opravijo le tista dejanja, ki zavarujejo upnikov položaj, to zavarovanje pa lahko traja največ do trenutka, ko bi bili izpolnjeni pogoji za izvršbo. Ta argumentacija je potrditev svoje pravilnosti dobila z novelo ZFPPIPP-F (nova 4. točka tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP), v skladu s katero se postopek zavarovanja z začasno ali predhodno odredbo ustavi z začetkom stečajnega postopka in se zaradi tega razveljavilo vsa dejanja opravljena v tem postopku.
invalidska pokojnina - višina - odmera - rok za vložitev pritožbe - zamuda roka - upravni postopek - zavrženje pritožbe
V sklepu s katerim je bila tožnici priznana pravica do invalidske pokojnine je naveden pravni pouk, iz katerega izhaja, da lahko zavarovanec, ki se s sklepom ne strinja, vloži v 30 dneh od prejema sklepa zahtevo za varstvo pravic pri območni delovni enoti strokovne službe. Tožnica v roku 30 dni od prejema sklepa take zahteve oziroma pritožbe zoper sklep ni vložila. Tožnica je vložila pritožbo po izteku navedenega roka. Tožena stranka jo je zato na podlagi drugega odstavka 240. člena ZUP utemeljeno zavrgla.
odškodninska odgovornost delodajalca - mobing - trpinčenje na delovnem mestu - nadlegovanje
Nadrejeni delavec je začel vpiti na tožnico, ker je izdelala večje število parabol kot ji je bilo naročeno. Do preseganja števila izdelanih parabol je prišlo zato, ker je tožnica kljub temu, da je vedela, koliko dobrih kosov teh parabol mora narediti, to število presegla, ker se je bala, da bi jo videl kateri od šefov, kako stoji brez dela. Spornega dogodka ni mogoče opredeliti niti kot nadlegovanje (člen 6.a/1 ZDR) niti kot trpinčenje (člen 6.a/4 ZDR). Nadlegovanje je vsako neželeno vedenje, povezano s katerokoli osebno okoliščino, z učinkom ali namenom prizadeti dostojanstvo osebe ali ustvariti zastraševalno, sovražno, ponižujoče, sramotilno ali žaljivo okolje. Da se lahko določeno neželeno vedenje (takšno je bilo prav gotovo tudi vedenje nadrejenega) opredeli kot nadlegovanje, mora biti to vedenje povezano z osebno okoliščino delavca in z učinkom ali namenom prizadejati njegovo dostojanstvo oziroma mora namen tega vedenja ustvariti zastraševalno sovražno ponižujoče sramotilno ali žaljivo okolje. Sporno ravnanje tožničinega nadrejenega ni bilo namenjeno prizadeti dostojanstvo tožnice oziroma ustvariti neustrezno delovno okolje, prav tako pa ne izpolnjuje vseh pogojev, da bi ga lahko opredelili kot trpinčenje. Bistvo trpinčenja je v ponavljajočem se ali sistematičnem, graje vrednem oziroma očitno negativnem in žaljivem ravnanju ali vedenju, usmerjenem proti posameznemu delavcu na delovnem mestu ali v zvezi z delom. Enkraten izbruh tožničinega nadrejenega, usmerjen proti tožnici zaradi prevelikega števila izdelanih parabol, zato ni predstavljal trpinčenja, kot ga opredeljuje 6.a/4 člen ZDR.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072054
OZ člen 190, 432, 1013. ZPP člen 7, 124.
pristop k dolgu – solidarno poroštvo - ugovor zoper zapisnik z glavne obravnave - kršitev razpravnega načela
Pogodba o pristopu k dolgu mora vsebovati izrecno, jasno in nedvoumno izjavo pristopnika, da se pogodbeno zavezuje. Pristop k dolgu ne more biti rezerva za oblično spodletelo poroštvo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – LASTNINJENJE – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065175
ZIZ člen 168. ZZK-1 člen 132, 132/3, 154. ZPPLPS člen 6. SZ člen 111. ZPPSL člen 131. ZFPPIPP člen 279. OZ člen 393, 393/1, 393/2. ZPP člen 2, 161, 161/4.
izvršba na nepremičnino – dokaz o dolžnikovi lastnini – tožba za vpis lastninske pravice na dolžnika – izstavitev zemljiškoknjižne listine – sosporništvo – stečajni postopek – pravne posledice začetka stečajnega postopka – izločitvene pravice – pravdni stroški – delitev obveznosti in terjatev – solidarna obveznost – načelo dispozitivnosti – prekoračitev zahtevka
Sklenitelji pogodbe o prenosu lastninske pravice na stanovanju po določbah VIII. poglavja SZ so skupaj z zemljiškoknjižno lastnico takšne nepremičnine enotni in nujni sosporniki.
Začetek stečajnega postopka ne vpliva na dovoljenost vpisov v zemljiško knjigo v primerih, ko ti temeljijo na razpolagalnih poslih, ki so začeli učinkovati v notranjem razmerju med stečajnim dolžnikom kot odsvojiteljem in pridobiteljem stvarne pravice pred začetkom stečajnega postopka.
nadaljevano motilno ravnanje – rok za vložitev tožbe - motenje posesti
Bistveni kriterij za presojo, ali gre pri motenju posesti za nadaljevano motilno ravnanje je, ali to ravnanje poteka nepretrgoma daljše časovno obdobje, pri čemer prvotno stanje v vmesnem času ni ponovno vzpostavljeno.
Odvisno od tega, za katero vrsto stroška gre, je odvisno tudi vprašanje ali bo upravitelj stroške plačal že na podlagi potrjenega predračuna stroškov, ali pa gre za stroške, ki so sicer že zajeti v potrjeni predračun stroškov, za njihovo plačilo pa upravitelj potrebuje še posebno soglasje stečajnega sodnika. Zato mora upravitelj predlog za soglasje k plačilu stroškov pripraviti tako, da navede za katero od vrst stroškov gre, ter da višina stroška ne presega stroškov v potrjenem predračunu stroškov.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0070478
OZ člen 179.
odškodninska odgovornost – protipravnost ravnanja – razžalitev časti in dobrega imena – namen zaničevanja – relativno javna oseba - novinarska svoboda
Splošno je znano, da je sladkorna bolezen (tip 1 in tip 2) resna presnovna motnja, ki ima celo kljub zdravljenju lahko hude kratkoročne in dolgoročne posledice za človekovo zdravje in življenje. Druga tožnica in tretji tožnik sta se s svojo tezo, da je, v nasprotju z dosedanjimi dognanji medicinske znanosti in stroke, diabetes ozdravljiv, brez dvoma izpostavila burnemu odzivu tako strokovne kot laične javnosti. V tem smislu ju je tudi sodišče prve stopnje označilo za relativno javni osebi.
Tožniki glede na spornost njihove teze o ozdravljivosti diabetesa niso mogli pričakovati samo navdušenega odobravanja javnosti, ampak predvsem tudi ostro in neprizanesljivo kritiko ter z dvomi podprte vrednostne sodbe.
Zastaranje v smislu 365. člena OZ je pretrgano, kadar je dejanje upnika zoper dolžnika usmerjeno v ugotovitev, zavarovanje ali izterjavo terjatve, ki se vtožuje v tem postopku. Če gre za raznovrstni terjatvi, aktivnost upnika v zvezi z eno ne more povzročiti učinka po 365. členu OZ v zvezi z drugo – vložitev tožbe zaradi ugotovitve skupnega premoženja ne pretrga teka zastaralnega roka za terjatev iz naslova uporabnine.
Uporabnine ni mogoče prisoditi za obdobje po izdaji prvostopenjske sodbe, saj je pravna podlaga obravnavanega zahtevka neupravičena obogatitev, ki predpostavlja, da je prikrajšanje/okoriščenje že nastalo.
Prav je, da je sodišče na izvedbo dokazov vsebinsko pripravljeno, vendar bi kljub temu moralo zaslišani osebi najprej (pre)pustiti spontano pripoved o dejstvih, o katerih naj bi posamezna oseba izpovedovala, nato pa se ji lahko postavljajo vprašanja, da se njene izpovedbe preizkusijo, dopolnijo ali razjasnijo.
Gre za kršitev načela enakega obravnavanja, če stranka nima možnosti zaslišani nasprotni stranki zastavljati vprašanj (četudi do tega pride zaradi nenadnega poslabšanja zdravstvenega stanja te stranke na zaslišanju). V tem primeru mora sodišče izvedbo dokaza dokončati kasneje ali pa ga ne upoštevati.
Komitent določi vrsto pravnega dejanja, ki naj ga opravi komisionar, in pogoje, pod katerimi naj se to pravno dejanje opravi, in sicer so to pri prodajnem naročilu predvsem stvar (blago) in cena.
Nepremičnine niso hitro unovčljivo premoženje, zato jih v zvezi z zagotavljanjem dolžnikove likvidnosti ni dopustno upoštevati enako kot tekoče prejemke. Pri tem bi bila zahteva, da mora dolžnik prodati nepremičnino, v kateri stanuje, za poplačilo relativno majhnega zneska sodne takse (glede na vrednost nepremičnine) nezdružljiva z ustavnim načelom sorazmernosti, ki je po ustaljeni ustavno sodni praksi del načela pravne države (2. člen Ustave).
SPZ člen 219, 223, 268. ZTLR člen 6, 50, 50/1, 58, 58/1. ZPP člen 190, 190/2.
stvarna služnost - izvrševanje stvarne služnosti - izvrševanje pravic v nasprotju z njihovim namenom - prenehanje služnosti - prenehanje na podlagi zakona - zloraba služnostne pravice - protipravna ravnanja služnostnega upravičenca
Služnosti pešpoti ni mogoče obdržati v veljavi, ker pomeni močnejši poseg v lastninsko pravico služeče nepremičnine, kot je korist gospodujoče nepremičnine, predvsem pa iz razloga, ker iz konkretnih okoliščin primera izhaja, da je toženec kot lastnik gospodujočega zemljišča pred vložitvijo tožbe in tudi kasneje vrsto let zlorabljal služnostno pravico za nedovoljene in protipravne posege v lastninsko pravico in osebnostne pravice tožnice, tožnica pa ravnanj toženca ni moglo preprečiti tudi ne s pravnomočno sodno odločbo, v kateri so bila tožencu prepovedana ravnanja, s katerimi je nedopustno posegal v lastninsko pravico tožnice.
DEDNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0065360
ZIZ člen 115. ZD člen 9, 130, 142, 219. ZFPPIPP člen 417, 417.a, 417.b, 417.c.
stečaj zapuščine - stranke zapuščinskega postopka - zapuščina brez dedičev - subjektivna sprememba tožbe - razširitev tožbe - ničnost prodajne pogodbe - vezanost na pravnomočno sodbo
Zapuščino predstavlja vsaka premoženjska pravica in tudi terjatev zapustnika do dolžnikov. Zapuščina je brez dedičev, če so se dediči odpovedali dedovanju ali so dediči neznani. Če se po preteku enega leta od objave oklica ne zglasi noben dedič, se zapuščina razglasi za lastnino Republike Slovenije in izroči pristojnemu organu Republike Slovenije. RS lahko odkloni prevzem zapuščine brez dedičev, če zahteva v zapuščinskem postopku, da se zapuščina brez dedičev prenese v stečajno maso zapuščine brez dedičev in v roku, kot ga določa ZFPPIPP, vloži predlog za začetek stečaja zapuščine brez dedičev.
denarna odškodnina zaradi smrti bližnjega – upravičene osebe – duševne bolečine starih staršev – smrt vnukinje – vloga starih staršev
Določbo prvega odstavka 180. člena OZ se lahko nekoliko širše razlaga, vendar le v tistih izjemnih primerih, ko vnuki živijo ves čas s starimi starši in jim stari starši nadomeščajo roditelje oziroma obstaja med njimi enakovrstno razmerje, kakršno obstaja med starši in otroki.