preživnina za nepreskrbljenega zakonca po razvezi - spremenjene razmere - pravnomočno razsojena stvar
Razvezani zakonec naj po razvezi plačuje nepreskrbljenemu zakoncu preživnino, vendar le in toliko, kolikor zmore brez posega v njegovo premoženje in dostojanstvo.
Premoženje v obliki nepremičnine je brez dvoma pravnorelevantno pri presoji preživninskega temelja. Pri tem ne more biti bistveno, ali prinaša v konkretnem primeru plodove ali ne. Bistveno je, da ima bivši zakonec poleg prihodkov še dodatno nepremično premoženje, s katerim lahko prosto razpolaga.
duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – pravno vprašanje
Pritožbena teza o nujnosti seštevanja odstotkov glede zmanjšanja življenjskih aktivnosti, ki sta jih vsak na svojem področju ocenila izvedenca, je zmotna. Za takšen način ocenjevanja zmanjšanja življenjskih aktivnosti namreč ni nikakršne podlage. Poudariti je treba, da ocenjevanje zmanjšanja življenjskih aktivnosti ni delo izvedenca, marveč sodišča, saj gre za pravno vprašanje.
Odvisno od tega, za katero vrsto stroška gre, je odvisno tudi vprašanje ali bo upravitelj stroške plačal že na podlagi potrjenega predračuna stroškov, ali pa gre za stroške, ki so sicer že zajeti v potrjeni predračun stroškov, za njihovo plačilo pa upravitelj potrebuje še posebno soglasje stečajnega sodnika. Zato mora upravitelj predlog za soglasje k plačilu stroškov pripraviti tako, da navede za katero od vrst stroškov gre, ter da višina stroška ne presega stroškov v potrjenem predračunu stroškov.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0070478
OZ člen 179.
odškodninska odgovornost – protipravnost ravnanja – razžalitev časti in dobrega imena – namen zaničevanja – relativno javna oseba - novinarska svoboda
Splošno je znano, da je sladkorna bolezen (tip 1 in tip 2) resna presnovna motnja, ki ima celo kljub zdravljenju lahko hude kratkoročne in dolgoročne posledice za človekovo zdravje in življenje. Druga tožnica in tretji tožnik sta se s svojo tezo, da je, v nasprotju z dosedanjimi dognanji medicinske znanosti in stroke, diabetes ozdravljiv, brez dvoma izpostavila burnemu odzivu tako strokovne kot laične javnosti. V tem smislu ju je tudi sodišče prve stopnje označilo za relativno javni osebi.
Tožniki glede na spornost njihove teze o ozdravljivosti diabetesa niso mogli pričakovati samo navdušenega odobravanja javnosti, ampak predvsem tudi ostro in neprizanesljivo kritiko ter z dvomi podprte vrednostne sodbe.
ZDR člen 32, 34, 35, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 209.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja
Tožena stranka ni dokazala, da je tožnica zlorabila svoj položaj in uporabila taksi prevoze v spornem obdobju v zasebni namen. Dokazno breme, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi utemeljena, je na strani tožene stranke. Ta bi morala v sodnem postopku dokazati, da so bili prevozi, ki jih je očitala tožnici, opravljeni v zasebne namene tožnice. Ne zadostuje, da tožena stranka dokaže, da prevozi niso bili opravljeni za potrebe tožene stranke, temveč bi morala dokazati, da je te prevoze dejansko uporabila tožnica v svoj zasebni namen. Zato tožnici ni mogoče očitati, da je z naročanjem taksi prevozov huje kršila obveznosti iz delovnega razmerja po 2. alineji 1. odstavka 111. člena ZDR, seveda pa tudi ne, da je s svojimi dejanji storila kršitev delovnih obveznosti, ki ima tudi vse znake kaznivega dejanja poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja po 209. členu KZ-1.
V kolikor se obtoženka ne bi pritožila zoper prvo sodbo, prvo sodišče v ponovnem sojenju ne bi moglo preklicati dveh pogojnih obsodb, ki nista bili predmet preklica v prvem sojenju, in nato po pravilu o steku obtoženki izreči enotne kazni zapora. Na ta način je obtoženka prišla v slabši položaj, zaradi česar je prišlo do kršitve iz člena 385 ZKP.
Tožnik je z izrekom besed „krava, skoz laže“, ki so bile namenjene toženki in besedami „enkrat bo tega konec, ti pa me ne glej tako“, ki so bile namenjene pooblaščencu toženke, ki jim je dodal še „a si ti zaljubljen vame“, nedvomno žalil toženko in njenega pooblaščenca.
začasna odredba – neprimerno sredstvo zavarovanja - zemljiški dolg – izročitev zemljiškega pisma
Neposredna izročitev zemljiškega pisma po njegovi izstavitvi ustanovitelju zemljiškega dolga ne pomeni več neposrednega izvrševanja sodne oblasti, ampak je to dejanje tehnične narave, ko se s samo izročitvijo zemljiškega pisma ustanovitelju zemljiškega dolga omogoči prenašanje zemljiškega pisma v namen zavarovanja upnikove terjatve zoper njega. Ker izročitev zemljiškega pisma ni več neposredni akt izvajanja sodne oblasti v ožjem pomenu besede, je v ta del postopanja sodišča, ki je izdalo zemljiško pismo, možno poseči z začasno odredbo v smeri, da se zemljiško pismo fizično ne izroči ustanovitelju zemljiškega dolga zaradi zavarovanja denarne terjatve tretjega zoper njega kot dolžnika.
Vsaka uporaba ne privede do nastanka služnosti. Služnost se namreč priposestvuje s tisto vsebino, ki ustreza njenemu dejanskemu izvrševanju. Ker ima tožnica in so imeli njeni pravni predniki, svoje zemljišče povezano neposredno z javno potjo, ni izkazano, v kakšnih okoliščinah je do uporabe prihajalo. Da bi uporaba dvorišča privedla do nastanka služnosti, bi moralo biti tožencu in njegovim prednikom znano, da ta uporaba vodi do nastanka služnosti. Pri tem ni nepomembno, da so toženec in predniki lahko računali, da lastniki sosednega zemljišča njihove nepremičnine ne uporabljajo zaradi potrebe, ampak zaradi večje udobnosti.
pogodba – nična pogodba – ničnost vpisa v sodni register – poslovna sposobnost pogodbenika – svobodna in resna volja – ničnost vpisa v sodni register
Za ničnost pogodbe o brezplačni odsvojitvi poslovnega deleža ni odločilno, da je bila enemu od pogodbenikov delno odvzeta opravilna sposobnost ampak vprašanje njegove poslovne sposobnosti v času sklepanja pogodbe.
Ničnost vpisa nekega podatka v sodni register bi bilo potrebno uveljavljati s tožbo, ki vključuje zahtevo, naj sodišče ugotovi ničnost vpisa tega podatka v sodni register. Sodišče v pravdnem postopku ne more razveljavljati učinkov sklepov sodišč v drugih postopkih.
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0066136
ZIZ člen 62, 62/2, 256, 256/2. ZPP člen 25, 25/1.
predhodna odredba - spor o pristojnosti - pravnomočnost sklepa o ugovoru
Odločilnega pomena za razmejitev pristojnosti odločanja o predlogu za zavarovanje s predhodno odredbo je pravnomočnost sklepa o ugovoru iz drugega odstavka 62. člena ZIZ.
vrnitev v prejšnje stanje – upravičen razlog - zamuda naroka - bolezen otroka - zadostna skrbnost
Ob dejstvu, da je bolezen otroka dolgotrajna (otrok je v obdobju dveh let obiskal pouk samo 46 krat) ter da se stanje otroku lahko poslabša tik pred oz. na dan obravnave, bi toženec ob zadostni skrbnosti moral predvideti oz. pričakovati, da bo lahko zaradi bolezni otroka na dan obravnave zadržan, zato bi moral poiskati varstvo za otroka ali za zastopanje pooblastiti odvetnika oziroma zaprositi za brezplačno pravno pomoč.
odškodninska odgovornost zdravstvene ustanove - strokovna napaka – kršitev pojasnilne dolžnosti - vzročna zveza - izguba vida
Tudi v primeru kršitve pojasnilne dolžnosti zdravstvena ustanova odgovarja le takrat, če se tveganje, ki bi moralo biti zajeto v pojasnilu, tudi dejansko uresniči.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079257
OZ člen 154, 299. ZVCP-1 člen 37, 37/1, 37/4. ZOZP člen 20a.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – trk osebnega vozila in motornega kolesa – deljena odgovornost – denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega – zamudne obresti – izvedensko mnenje iz kazenskega postopka
Izvedensko mnenje izvedenca, ki je bilo izdelano v kazenskem postopku in na katerega sta se obe pravdni stranki sklicevali ter izrecno soglašali, da ga v tem postopku uporabi pravdno sodišče, predstavlja procesno veljavno in izvedenskemu mnenju v pravdnem postopku enakovredno dokazno gradivo.
Splošno znano je, da je v cestnem prometu prehitevanje večkrat tvegano in od slehernega voznika terja previdnost, še posebej pa, če gre za motoriste, ki v primerjavi z osebnimi vozili uporabljajo šibkejše oziroma ranljivejše prevozno sredstvo.
nova škoda - sodna poravnava - invalidnost - izgubljeni zaslužek
Vzrok za novo škodo je tožnikova invalidnost, ki je nastopila šele po sklenitvi sodne poravnave, zato je očitno, da ta škoda s poravnavo ne more biti zajeta.
nadaljevano motilno ravnanje – rok za vložitev tožbe - motenje posesti
Bistveni kriterij za presojo, ali gre pri motenju posesti za nadaljevano motilno ravnanje je, ali to ravnanje poteka nepretrgoma daljše časovno obdobje, pri čemer prvotno stanje v vmesnem času ni ponovno vzpostavljeno.
aktivni družbenik – edini družbenik - odgovornost družbenika za obveznosti izbrisane gospodarske družbe - vštetje izvršilnih stroškov
Družba, katere ustanovitelj in edini družbenik je bil toženec, je bila iz sodnega registra izbrisana pred 17. 11. 2011, zato toženec za dolgove izbrisanega gospodarskega subjekta odgovarja po določbah ZFPPIPP. To, da se z družbo ni ukvarjal, se ni zanimal, ni vodil poslov, itd., ga ne more razbremeniti odgovornosti za plačilo dolgov: je aktivni družbenik.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0078483
OZ člen 347, 347/2, 349. ZIZ člen 23, 23/2, 62, 62/2.
kreditna pogodba – obročno plačilo – občasne terjatve - zastaranje – verodostojna listina – višina dolga – specifikacija dolga
Iz obeh kreditnih pogodb je jasno razvidno, da gre v posamezni pogodbi za obročna plačila ene terjatve, ki predstavlja celoto in je z obroki kredita na več delov razdeljena sama obveznost, zato ne gre za občasne terjatve, za katere bi veljal triletni zastaralni rok iz drugega odstavka 347. člena OZ, ki bi začel teči od zapadlosti posameznega obroka dalje, pač pa za celovito obveznost vračila celotnega kredita, zato je začetek teka triletnega zastaralnega roka iz 349. člena OZ treba presojati od zapadlosti celotnega kredita v plačilo.