OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072054
OZ člen 190, 432, 1013. ZPP člen 7, 124.
pristop k dolgu – solidarno poroštvo - ugovor zoper zapisnik z glavne obravnave - kršitev razpravnega načela
Pogodba o pristopu k dolgu mora vsebovati izrecno, jasno in nedvoumno izjavo pristopnika, da se pogodbeno zavezuje. Pristop k dolgu ne more biti rezerva za oblično spodletelo poroštvo.
ZPP člen 359, 406. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 48, 50, 51, 51/1, 51/1-3.
postopkovna pravila v družinskih postopkih – pravnomočnost – prepoved reformatio in peius - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo
Posebna pravila 27. poglavja ZPP, ki se uporabljajo v družinskih sporih, ne izključujejo načela pravnomočnosti in načela prepovedi reformatio in peius.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0072041
OZ člen 40.
nedopusten nagib – ničnost darilne pogodbe - razpolagalna nesposobnost – pravnoposlovno razpolaganje - nemoralnost - prenos lastninske pravice - določljiva cena
Razlaga sodišča, da ni moč govoriti o nedopustnem nagibu pri drugem tožencu za sklenitev darilne pogodbe, ker odsvojitev v tej pravdi spornih nepremičnin s to darilno pogodbo še ne pomeni onemogočanja izpolnitve obveznosti iz dednega dogovora s strani drugega toženca do tožnice, je v diametralnem nasprotju s splošno priznanim načelom stvarnega prava, da ne more nihče prenesti več pravic kot jih ima sam.
zavarovanje denarne terjatve – predhodna odredba – odločba domačega sodišča – sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – verjetnost obstoja obveznosti – nevarnost – pravilo o domnevani nevarnosti – ugovor zoper sklep o izvršbi – pavšalen ugovor – listina, ki izkazuje verjetnost obstoja obligacijskega razmerja
Sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine je odločba, vendar ne enake kvalitete kot neizvršljiva sodba, saj je izdan na podlagi enostranskih trditev, ne pa na podlagi kontradiktornega postopka. V takšnih primerih je treba obstoj pogojev za izdajo predhodne odredbe, s katero se prisilno posega v pravno zavarovani položaj dolžnika z določitvijo pravice upnika na tem premoženju oziroma sredstvih, ki učinkuje proti tretjim, razlagati restriktivno.
denarna odškodnina zaradi smrti bližnjega – upravičene osebe – duševne bolečine starih staršev – smrt vnukinje – vloga starih staršev
Določbo prvega odstavka 180. člena OZ se lahko nekoliko širše razlaga, vendar le v tistih izjemnih primerih, ko vnuki živijo ves čas s starimi starši in jim stari starši nadomeščajo roditelje oziroma obstaja med njimi enakovrstno razmerje, kakršno obstaja med starši in otroki.
Kriterij izključujočnosti res implicira možnost, da posestnik tretje izključi pri posegih v stvar. Pri presoji tega vprašanja pa mora biti sodišče vselej previdno – ne gre za možnost izključitve prav vseh vplivov, ampak samo izključitev tistih vplivov, za katere se po aktualnem razumevanju v življenju in pravnem prometu razume, da predstavljajo negacijo dejanske oblasti posestnika stvari.
ZDR člen 83, 83/2, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-8. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 233.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev navodil zdravnika - rok za podajo odpovedi - zagovor - seznanitev z razlogom za odpoved – dejansko vprašanje - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Samo izjemoma prihaja do primera, ko se bo delodajalec o vseh okoliščinah - zlasti tistih subjektivne narave - seznanil šele ob zagovoru delavca, kar bi lahko privedlo tudi do ugotovitve, da odpovedni razlog ni podan, npr. zato, ker ni krivdnega ravnanja delavca. Datum seznanitve oziroma vedenja delodajalca o kršitvi pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja in o storilcu je torej dejansko vprašanje, saj se glede na okoliščine posameznega primera delodajalec lahko seznani z razlogom oziroma izve za kršitve za storilca že takoj, lahko pa tudi kasneje vse do zagovora delavca, vendar je zagovor le zadnji možni čas, ko se delodajalec seznani z razlogi, ki utemeljujejo izredno odpoved. Glede na materialno zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da je rok za odpoved pričel teči od zagovora tožnice, sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, kdaj je bila tožena stranka dejansko seznanjena s kršitvijo in storilcem.
V kolikor bo sodišče prve stopnje, po zaslišanju predlagane priče, ki je opravila kontrolo bolniškega staleža tožnice in na podlagi poročila detektiva zaključilo, da je tožena stranka že na podlagi ugotovitev detektiva vedela, kakšna navodila je imela tožnica s strani osebnega zdravnika, potem ni bilo resnega razloga za dodatne poizvedbe tožene stranke v zvezi z navodili osebnega zdravnika. Izvajanje dodatnih dokazov tožene stranke za potrditev že ugotovljenih dejstev ne more podaljšati roka za odpoved pogodbe o zaposlitvi, saj se na podlagi zagovora delavca ali izjav prič praviloma le potrdi delodajalčevo predhodno prepričanje, da je odpovedni razlog, ki ga je nazadnje obrazložil že v vabilu za zagovor oziroma pisni obdolžitvi, podan.
zavarovanje denarne terjatve – predhodna odredba – odločba domačega sodišča – sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – verjetnost obstoja obveznosti – nevarnost – pravilo o domnevani nevarnosti – ugovor zoper sklep o izvršbi – pavšalen ugovor – listina, ki izkazuje verjetnost obstoja obligacijskega razmerja
Namen določbe 257. člena ZIZ je omejiti možnost zlorabe inštituta ugovora proti sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine zaradi zavlačevanja izvršilnega postopka z vlaganjem t. i. pavšalnih ugovorov. Pavšalen ugovor je torej ugovor, v katerem dolžnik zanika obligacijsko razmerje z upnikom. Ker pa je mogoč položaj, ko med upnikom in dolžnikom dejansko ni obligacijskega razmerja, mora upnik za pridobitev predhodne odredbe z listino (npr. pogodba ali naročilnica ali dobavnica, ki jo je podpisal dolžnik) izkazati verjetnost obstoja obligacijskega razmerja z dolžnikom.
Pavšalen ugovor je ugovor, v katerem dolžnik zgolj zanika obligacijsko razmerje z upnikom. Ker pa je mogoč položaj, ko med upnikom in dolžnikom dejansko ni obligacijskega razmerja, mora upnik za pridobitev predhodne odredbe, z listino (npr. pogodba, naročilnica, dobavnica, ki jo je podpisal dolžnik ipd.) izkazati verjetnost obstoja obligacijskega razmerja z dolžnikom. V nasprotnem primeru predhodne odredbe na podlagi navedene domneve ni mogoče izdati.
Vsako kasnejše razpolaganje oporočitelja z določeno stvarjo, ki jo je komu naklonil, ima za posledico preklic naklonitve te stvari. Domneva preklica prvotne naklonitve velja tudi v primeru, če se naklonjena stvar z vedenjem ali privolitvijo oporočitelja pretransformira v novo obliko.
zaznamba spora - spori o pridobitvi lastninske pravice - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - stroški postopka - povrnitev krivdno povzročenih stroškov
V nepravdnem postopku mora vsaka stranka trpeti svoje stroške postopka, razen če zakon ne določa drugače (prvi odstavek 35. člena ZNP v zvezi s 120. členom ZZK-1). Drži, da je v petem odstavku istega člena določena izjema, po kateri mora udeleženec ne glede na izid postopka povrniti drugemu udeležencu stroške, ki jih je povzročil po svoji krivdi ali po naključju, ki se je njemu primerilo, vendar uporaba te določbe zgolj zato, ker se je predlog izkazal za neutemeljenega, ni možna.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080301
OZ člen 82. ZPP člen 243, 337, 337/1.
razlaga pogodb - izvedensko mnenje iz drugega sodnega postopka
Ustaljeno stališče sodne prakse sicer je, da se dokazi, izvedeni v drugem sodnem postopku, lahko uporabijo le s soglasjem obeh pravdnih strank, vendar pa je implicitno zavzeto tudi stališče, da lahko stranka takšno soglasje odreče le iz utemeljenih razlogov. Takšen razlog bi bil podan, če npr. katera od prizadetih strank v drugem postopku ni mogla polno sodelovati. V konkretnem primeru oba postopka potekata med istima strankama, dokaz z izvedencem se je izvedel na njun predlog in ob njunem aktivnem sodelovanju, kar pomeni, da sta imeli obe pravdni stranki v obeh postopkih možnost izražati svoja stališča in dajati pripombe na izvedensko mnenje.
Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1) v petem odstavku 91. člena dopušča dogovor o neposredni izvršljivosti posamičnih konkretnih terjatev z določenim rokom zapadlosti, ki nastanejo znotraj maksimalne hipoteke. Že iz besedila navedene zakonske odločbe torej jasno izhaja, da se v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa lahko sklene sporazum o konkretni terjatvi le znotraj najvišjega zneska, ki je zgornja meja, do katere daje hipoteka še realno jamstvo. Ker nad tem zneskom v nobenem primeru ne služi zavarovanje, ki je pri maksimalni hipoteki praviloma dogovorjeno za zavarovanje več terjatev, je logično, da posamična terjatev ne sme presegati tega zneska.
ZFPPIPP člen 14, 14/1, 14/2, 14/2-3, 121, 121/1, 231, 239. ZGD-1 člen 679, 679/1. ZPP člen 80, 81, 81/1, 108, 108/4, 115, 213, 213/1.
osebni stečaj – začetek postopka osebnega stečaja – upravičen predlagatelj - pravdna sposobnost – pomanjkljivost v navedbi stranke – registrirana podružnica – poprava vloge – solidarno poroštvo – notarski zapis – trajnejša nelikvidnost – višina upnikove terjatve – postopek preizkusa terjatev – odsotnost z naroka – preložitev naroka – upravičeni razlogi – opravičilo – zastopanje po pooblaščencu – dolžnost razkritja zdravstvenega stanja
Višina upnikove terjatve je pomembna le za ugotovitev obstoja obeh materialnopravnih pogojev za začetek stečajnega postopka, zato je to stvar obrazložitve sklepa o začetku stečajnega postopka. Natančna višina terjatve se ugotovi šele v postopku preizkusa terjatev.
začetek postopka osebnega stečaja .- insolventnost – trajnejša nelikvidnost – plačilna nesposobnost – zaposlitev
Dolžnik kljub navedbi o zaposlitvi, iz katere naj bi prejemal plačo, ni plačal ničesar. S tem, ko se je zaposlil, torej ni odpravil insolventnosti, česar niti sam ni pričakoval.
OZ člen 131, 131/1, 171, 171/1. Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest.
vmesna sodba - padec na javni površini - diletacijska razpoka na pločniku - krivdna odgovornost - deljena odgovornost
Tožnici je ob dejstvu, da ji je bilo znano stanje pločnika (vedela je za obstoj diletacijske razpoke na pločniku po katerem je hodila praktično vsakodnevno) bila pri svoji hoji očitno nepazljiva, ko se je ob navedeno razpoko spotaknila in padla po pločniku. Pri tem pa tožnica ob taki hoji ni naletela na nobeno drugo oviro, pri čemer navedena diletacijska razpoka le v enem delu dosega višino 4 cm, sicer pa je nižja. Ob skrbni hoji bi tožnica lahko najbolj nevaren del navedene diletacijske razpoke obšla ali pa enostavno stopila preko razpoke. Ker pa je bila nepazljiva in s tem neskrbna, pa se je ob navedeno razpoko spotaknila in padla. Tako ravnanje tožnice pa po presoji pritožbenega sodišča narekuje deljeno odgovornost k nastanku škodnega dogodka po določbi prvega odstavka 171. člena OZ, kot je razvidno iz izreka te sodbe.
ugovor zoper nalog za plačilo sodne takse – sodna taksa po razveljavitvi sklepa o izvršbi – dodatna taksa - oprostitev plačila – umik predloga za izvršbo
Sodna taksa, ki jo je tožeča stranka plačala ob vložitvi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine je predvidena samo za postopek o predlogu za izvršbo. Ker se je skladno z določbami 62. člena ZIZ po ugovoru dolžnika postopek nadaljeval, kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, je šteti, kot da je tožeča stranka že na začetku vložila tožbo, zaradi česar mora plačati takso za redni postopek.