ugovor izpodbojnosti - uveljavitev prerekane ločitvene pravice - izpodbijanje dejanj stečajnega dolžnika
Ugovor izpodbojnosti je materialno pravni ugovor, ki ga je procesno mogoče uveljavljati le z nasprotno izpodbojno tožbo, ki se od samostojne izpodbojne tožbe razlikuje po tem, da ni vezana na prekluzivni rok iz prvega odstavka 277. člena ZFPPIPP, temveč zanjo velja da jo je potrebno vložiti do konca glavne obravnave v pravdi, v kateri oseba, v korist katere je izpodbojno dejanje izvedeno, uveljavlja svojo terjatev, ki jo je pridobila na podlagi izpodbijanega dejanja (skladno s prvim odstavkom 183. člena ZPP).
V sporni zadevi gre prav za pravno procesno situacijo iz 308. člena ZFPPIPP, ko mora biti v roku nega meseca od objave sklepa o preizkusu terjatev vložen izpodbojni zahtevek z izbrisno tožbo in ne iz 305. člena ZFPPIPP, ko je dopustno vložiti izpodbojno tožbo po ugovoru izpodbojnosti v roku do konca naroka za glavno obravnavo v zvezi s tožbo na ugotovitev obstoja ločitvene pravice.
ZPSPP člen 26, 26/1. ZNP, člen 35, 35/1, 35/2, 35/3.
odpoved najemnega razmerja za poslovni prostor - stroški postopka - skupni stroški
Ker se na podlagi prvega odstavka 26. člena Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (ZPSPP) pogodba o najemu poslovnih prostorov odpoveduje sodno, jo vseeno „obravnava“ redno sodišče. Vendar zakon ni jasno določil po katerih procesnih pravilih odloča sodišče, ko presoja posamezna pravna vprašanja.
Po mnenju sodišča druge stopnje je ravnanje sodišča prve stopnje z najemnikovo odpovedjo pogodbe za poslovni prostor najbližje ravnanju v nepravdnemu postopku.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijano odločitvijo naložilo predlagatelju povrnitev stroškov nasprotnega udeleženca za odgovor na predlog, kar niso skupni stroški. Potemtakem mora nasprotni udeleženec trpeti svoje stroške za odgovor na predlog in enako velja za predlagatelja za predlog.
V primeru, ko je zapustnik umrl po pravnomočnosti sodbe, lahko upnik vloži proti dedičem, dolžnikom izvršbo na podlagi pravnomočne sodne odločbe. Dediči pa v izvršilnem postopku lahko ugovarjajo ugovore iz 142. člena ZD.
Dediči so po 142. členu ZD navadni sosporniki in ne nujni enotni.
Ugotovitve, ki sicer ne sodijo v sklep o dedovanju po 214. členu ZD, ne morejo pomeniti v dajatvenem tožbenem zahtevku upnika proti dedičem, odločbo, ki učinkuje glede višine kot že razsojena stvar (res iudicata).
zapuščinski postopek – vrednost predmeta postopka – čista vrednost zapuščine – prosti preudarek
V zapuščinskem postopku se taksa plača od čiste vrednosti zapuščine, pri tem pa sodišče ugotavlja vrednost, ki je odločilna za odmero takse v zapuščinskem postopku, po prostem preudarku, na podlagi izjav dedičev in podatkov, s katerimi razpolaga. Če je treba, lahko odredi, da ocenijo vrednost izvedenci na stroške dedičev.
OZ člen 179, 299, 299/1, 943, 965. ZOZP člen 20a, 20a/1.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – direktna tožba oškodovanca – zamude obresti – začetek teka zamudnih obresti
Glede teka zamudnih obresti v konkretni zadevi ni možno uporabiti določbe 943. člena OZ (ki se uporablja le za pogodbena razmerja iz zavarovalne pogodbe med zavarovalnico in zavarovancem, ne pa v primerih direktne tožbe oškodovanca, ko obveznost poravna zavarovalnica namesto odgovornega zavarovanca kot povzročitelja škode, in zavarovalnica ne nosi bremena zamude in zamudnih obresti po 943. členu OZ), temveč splošna pravila, ki urejajo odškodninsko obveznost. V konkretnem primeru je bila odgovornost sporna, zato glede zamude ni mogoče uporabiti drugega odstavka 20.a člena ZOZP, ampak je ob zaključku, da ZOZP v tem primeru ni uredil zamude, treba uporabiti splošno določbo 299. člena OZ.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079264
ZPP člen 318, 318/4. OZ člen 540.
darilna pogodba – preklic darilne pogodbe – huda nehvaležnost – zamudna sodba – nesklepčnost tožbe – poziv na odpravo nesklepčnosti
Za preklic darila ne zadostuje vsako obdarjenčevo ravnanje, ki ga označuje pojem nehvaležnosti. Ravnanje mora biti tako zavržno, da ga označi pojem hude nehvaležnosti oziroma velike nehvaležnosti po ODZ. Vsebino pravnega standarda hude (velike) nehvaležnosti mora pri argumentaciji svoje odločitve v vsakem obravnavanem življenjskem primeru določiti sodišče. Da pa to lahko stori, mora tudi tožeča stranka v tožbi podati trditve, na podlagi katerih lahko sodišče argumentira svojo odločitev.
V primeru, ko iz sklepa o premestitvi ne izhajajo razlogi in cilji, ki jih je delodajalec zasledoval pri izdaji sklepa, mora tožena stranka v sodnem postopku dokazati, da bo s premestitvijo doseženo učinkovitejše in smotrnejše delo organa. Tožena stranka v odgovoru na tožbo ni konkretizirala razlogov za premestitev tožnika (policista) v skladu z ZJU, prav tako ni predlagala izvedbe dokazov z zaslišanjem predstojnika, ki bi lahko pojasnil svojo oceno, da je s premestitvijo tožnika mogoče doseči učinkovitejše in smotrnejše delo organa ter razloge, ki so ga do te ocene privedli. V tovrstnih sporih je ključnega pomena prav izpoved predstojnika, ki mora sodišče prepričati v objektivne in s tem preverljive razloge za premestitev delavca. Ker toženi stranki ni uspelo dokazati, da je tožnika zakonito premestila, sta izpodbijana sklepa o premestitvi tožnika nezakonita.
V primeru, če ima opravljen posel napake, ima naročnik po materialnem pravu dve možnosti: lahko odkloni prevzem opravljenega posla, ali pa posel prevzame in hkrati od podjemnika zahteva odpravo napak Tožena stranka je torej posel prevzela in kot je bilo zgoraj obrazloženo, tudi zahtevala odpravo napak. Zato ni podana situacija iz tretjega odstavka 641. člena OZ.
sodna poravnava - popravni sklep - sodna določitev meje - druga parcelna številka
Ne glede na teoretični spor, ali sodna poravnava predstavlja sodno odločbo, sprememba parc. št. v obravnavani zadevi ni ne računska niti druga očitna pisna pomota, ki bi jo bilo mogoče popraviti s popravnim sklepom. Vsebinskih napak ali pomanjkljivosti sodišče s popravnim sklepom namreč ne more odpraviti. Prav to pa želi doseči predlagatelj, ki želi, da se v sodni poravnavi zapisana parc. št. 108/1 zamenja s parc. št. 108/3, pri čemer ne gre za situacijo, ko bi parc. št. 108/1 sploh ne obstajala oziroma bi šlo zgolj za preštevilčenje parc. št.
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2. ZDR-1 člen 6, 85, 85/2, 110, 110/1, 110/1-2.
začasna odredba - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi – zavarovanje nedenarne terjatve – verjetno izkazana terjatev - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Iz listin, ki jih je tožnik priložil k tožbi in začasni odredbi, ni mogoče še zaključiti, da je tožena stranka bistveno kršila določila postopka izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Sodišče prve stopnje bo v obravnavanem primeru lahko šele na podlagi nadaljnjega kontradiktornega postopka, v katerem bo lahko svoje argumente predstavila tudi nasprotna stranka, ugotovilo, ali tožniku očitane kršitve predstavljajo resen in utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi in ali je tožnik očitane kršitve tudi dejansko storil, zaenkrat pa o obstoju verjetnosti tožnikove terjatve še ni mogoče govoriti. Sodišče bo vse ugovore tožnika (da ni storil očitanih mu kršitev ter da je toženka nepravilno uporabila materialno pravo), razčistilo v okviru dokaznega postopka in odločanja o glavni stvari, saj ni namen začasne odrede vsebinsko odločanje o utemeljenosti zahtevka in tudi ne zaslišanja prič, kar je vse predmet pravdnega postopka. Ker ni podan že prvi in temeljni pogoj za izdajo začasne odredbe, to je verjetno izkazana terjatev, je potrebno predlog tožnika za izdajo začasne odredbe (da se zadrži učinkovanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi na podlagi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi) iz tega razloga zavrniti.
ugovor tretjega - pravni interes - rubež premičnin
Ker v obravnavanem primeru premičnine še niso bile zarubljene, niti ni znano, ali bodo sploh zarubljene in katere, tretja še ni pridobila pravnega interesa za vložitev ugovora.
ZPP člen 105a, 158, 158/1, 188, 188/3, 441. ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-2.
umik tožbe v izvršilnem postopku - pravdni postopek - nastanek taksne obveznosti - doplačilo sodne takse za redni postopek - domneva umika tožbe - izpolnitev zahtevka - povrnitev stroškov
Do umika tožbe in posledično do ustavitve postopka je prišlo zaradi neplačila sodne takse in ne gre za primer umika tožbe zaradi izpolnitve zahtevka. Sodišče prve stopnje je zato izpodbijano odločitev pravilno oprlo na prvi del prvega odstavka 158. člena ZPP.
Ker sta izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine in pravdni postopek, ki iz njega izvira in se, kot navedeno, začne že z vložitvijo obrazloženega ugovora, celota, je treba v pravdnem postopku odločiti ne samo o stroških pravdnega postopka, ampak tudi o stroških izvršilnega postopka, o katerih še ni bilo odločeno.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – obročno plačilo sodne takse – preživnina za otroka
Navedba tožnice, da od zavezanca za plačilo preživnine za otroka ne uspe izterjati celotne preživnine, ni upoštevna. V takšnem primeru ima namreč otrok v skladu z 21a. členom ZJSRS pravico do nadomestila preživnine, ki jo zakoniti zastopnik otroka lahko uveljavlja pri Javnem jamstvenem in preživninskem skladu Republike Slovenije.
Pojasnilna obveznost je izraz načela vestnosti in poštenja, ki zahteva, da si pogodbena stranka ne prizadeva samo za uresničitev svojih interesov, temveč mora s pravo mero in na ustrezen način skrbeti tudi za uresničitev in zaščito interesov druge pogodbene stranke. Sicer je bila res dolžnost tožeče stranke zagotoviti delujočo analogno telefonsko linijo, vendar je tožena stranka strokovnjak na svojem področju in je vedela oz. bi morala vedeti, da mora tožnika opozoriti in mu pojasniti pomanjkljivosti glede prenosa signala preko GSM linije tj. vse okoliščine, ki lahko vplivajo na uspešno uresničitev tistih tožnikovih interesov za katere je toženec vedel oziroma za katere bi moral vedeti, če bi ravnal z ustrezno profesionalno skrbnostjo.
STEČAJNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0063826
SPZ člen 167. ZFPPIPP člen 282, 323. OZ člen 604, 604/1, 604/4.
stečajni postopek - upravljanje stečajne mase - neposredna posest - ročna zastava - zastavna pogodba - oddaja premičnega premoženja v najem - soglasje za oddajo v najem - načelo hitrosti postopka - najboljši pogoji za poplačilo upnikov - zmanjšanje vrednosti strojev
Zmanjšanje vrednosti strojev zaradi opravljenih delovnih ur in obrabe le-teh je nedvomno manjše, kot bi bilo, če stroji ne bi delovali.
nagrada izvedenca – znižanje nagrade – zamuda pri izdelavi izvedenskega mnenja
Če sodni izvedenec mnenja ne izdela v roku, ki mu ga določi sodišče, se mu nagrada zniža za en odstotek za vsak dan zamude, vendar skupno največ za 50 odstotkov, razen če sodni izvedenec izkaže, da je do prekoračitve roka prišlo iz upravičenih razlogov.
ZDen člen 73. ZReg člen 8, 8/1. UZITUL-A člen 22b, 22č.
odškodnina po 73. členu ZDen - aktivna legitimacija - zavezanec za vrnitev – statusno preoblikovanje – univerzalni pravni naslednik – vpis v sodni register – pravna kontinuiteta – oddelitev z ustanovitvijo nove družbe
Sam prenos premoženja in poslovanja ne pomeni statusnega preoblikovanja in posledičnega pravnega nasledstva, saj je za ti dve dejstvi potreben vpis v sodni register. ZDen veže obveznost vračila premoženja na samo dejstvo lastništva tega premoženja v času vračanja, pravico do odškodnine pa pogojuje s pravno kontinuiteto zavezanca za vračilo, ki pa v predmetnem primeru ni podana.
Cesija učinkuje na pravico tako, da se ta prenese, cesionar pa stopi na mesto cedenta. Fiduciarni upnik z odstopom terjatve pridobi polno pravico na terjatvi in lahko z njo razpolaga, vendar pa to ne pomeni, da ob zapadlosti kredita prejme tudi plačilo zavarovane terjatve. Cesionar se lahko poplača iz odstopljene terjatve, ni pa to njegova dolžnost.